Besedilo

ODBOR DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA NOTRANJO POLITIKO, JAVNO UPRAVO IN PRAVOSODJE

1. nadaljevanje 6. seja

(1. julij 2009)

Sejo je vodil dr. Vinko Gorenak, predsednik odbora.
Seja se je pričela ob 9.03.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Dobro jutro in lepo pozdravljeni.
Če se lahko umirite prosim. Ni videti.
Nadaljujemo 1. nadaljevanje 6. redne seje odbora.
Smo pri točki številka 4 in sicer razpravljamo o predlogu resolucije o podpori resolucije Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Razpravljamo o amandmaju k prvemu poglavju.
Smo pri razpravi. Še prej pa, da ugotovim za zapisnik, gospoda Antona Colariča nadomešča gospod Aleksander Ravnikar, gospoda Vita Rožeja nadomešča gospa Cveta Zalokar Oražem, gospoda Mirana Potrča nadomešča gospod Marjan Križman, gospo Janjo Klasinc pa nadomešča gospa Majda Potrata.
Proceduralni predlog ima gospa Cveta Zalokar Oražem.
Izvolite.

CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.
V imenu Poslanske skupine Zares predlagam, da se razprava in odločanje o resoluciji preloži na eno naslednjih sej. In sicer smo včeraj s strani Zakonodajno-pravne službe slišali še nekatera nova dejstva, ki v pisnem mnenju Zakonodajno-pravne službe niso bila omenjena oziroma niso zapisana. Gre predvsem za vprašanje v zvezi z načinom objave oziroma njihovega mnenja okrog črtanja in objave resolucije v obliki priloge. Mi bi želeli, da bi takšno pisno stališče Zakonodajno-pravne službe prejeli, prav tako pa bi želeli na osnovi tega še opraviti nekatere pogovore in zadevo bolj natančno preučiti z vseh vidikov tako, da predlagamo, da se zadeva preloži in še natančneje pregleda do nadaljevanja razprave in odločanje o njej.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Proceduralni predlog, mislim, da ustreza poslovniškim določilom, zato ga bom dal na glasovanje. Prosim?
Pričenjamo glasovanje. Ne vem če aparatura dela. .../Oglašanje v ozadju./... Da, pričenjamo glasovanje. Končujemo glasovanje. Rezultat je 10 za in 6 proti. Izglasovali smo torej sklep, da se ta točka dnevnega reda preloži na eno od naslednjih sej.
Glede na to, da... .../Medsebojni pogovor, izklop mikrofona./... Zakonodajno-pravna služba me sprašuje ali je bil del sklepa tudi kakšno ponovno mnenje o tej resoluciji? Ne vem, izvolite, Zakonodajno-pravna služba.

GOSPOD_______: Ne, ne. To je bilo samo vprašanje. Poslanka je predlagala, če sem prav razumel, dvodelen sklep - da se preloži in da posebej izdelamo še neke vrste dodatno pisno mnenje. Zdaj pa ne vem kaj točno je bilo izglasovano. Samo to, da se preloži ali tudi izrecen poziv... .../Oglašanje iz ozadja./...
Za enkrat... Gospod Jerovšek, prosim.

2. TRAK: (KO)

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa.
Mislim, da se v Zakonodajno-pravni službi pravzaprav zavedajo, tudi nič hudega če so vprašali, da je bil to zgolj manever Poslanske skupine Zares in koalicije, na kakšen način se izogniti ali opravičiti nesprejemljivo stališče, da zavračajo Evropsko resolucijo s tega področja... .../Oglašanje v ozadju./... črtajo, celo črtajo...

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Ali lahko gospod Jerovšek pove...

JOŽEF JEROVŠEK: ...in zaradi tega mislim, da tisti drugi del sklepa oziroma predloga je bil zgolj dimna zavesa. Toliko je moje pojasnilo.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Jaz sem dal na glasovanje predlog, da se ta točka oziroma razprava in odločanje o tem dokumentu preloži na eno od naslednjih sej. Osebno menim, da kakšno dodatno mnenje Zakonodajno-pravne službe ni potrebno, razen, če Zakonodajno-pravna služba sama tako presodi. Ne vem pa če mi lahko, kot odbor nalagamo Zakonodajno-pravni službi da pripravi še eno mnenje. Ona je svoje naloge že opravila.
Proceduralno ima gospod Grims.

MAG. BRANKO GRIMS: Poglejte, saj je včeraj Zakonodajno-pravna služba izredno lepo in argumentirano predstavila stališče. Prvič, da neka seznanitev v obliki deklaracije je popoln pravni nesmisel in da je smiselna neka vrednostna opredelitev, torej izreči podporo.
Drugo, kar je bilo povedano, da je v okviru takšne deklaracije edino smiselna objava tudi osnovnega teksta, kot sestavnega dela. Jaz predlagam, da se to enostavno v obliki ustreznega magnetograma pošlje tudi v vednost poslanskim skupinam, da se s tem lahko seznanijo in je s tem zadeva zelo enostavno in elegantno rešena. Je pa bila tam argumentacija zelo na široko obrazložena tako, da ne vidim, da nobenega razloga zakaj bi jo bilo treba kakorkoli še dopolnjevati.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Gospa Oražmova.

CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa.
Če lahko povem kaj sem mislila oziroma kaj sem predlagala. 74. člen je jasen: poslanska skupina lahko predlaga, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej. To je bil moj predlog. Sem pa k temu predlogu posredovala tudi obrazložitev. In sicer, še vedno menim in upam, da sem včeraj dovolj aktivno sodelovala na seji tega odbora, da je Zakonodajno-pravna služba včeraj predstavila bistveno širše mnenje v zvezi z resolucijo, kot smo ga prejeli v pisni obliki. Predvsem v tistem delu, kjer se je opredeljevala do posameznih amandmajev so bila nam predstavljena tudi nekatera nova dejstva. Jaz se točno spomnim, da je predstavnik Zakonodajno-pravne službe povedal, da menijo, da bi bilo smiselno, da se resolucija objavi oziroma priloži kot priloga k deklaraciji o resoluciji. Tega dela jaz v pisnem mnenju nisem našla, in sem iskala natančnejše razlage, in predlagam, da v kolikor Zakonodajno-pravna služba želi, da ta del, ki je bil včeraj predstavljen

3. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) zgolj v ustni obliki, vendarle prejmemo tudi v pisni obliki in na ta način lahko potem natančneje preučimo to njihovo stališče. Lahko pa, da sem kakšen del tudi narobe razumela, zato se mi zdi, da bi bilo prav, prav ta del še razjasniti, ker je bil podan izključno ustno in ni del pisnega poročila oziroma mnenja Zakonodajno-pravne službe.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: To tudi ni bil zdaj predlog, ampak je bilo pojasnilo. Prav. Izglasovali smo v skladu s Poslovnikom zelo jasno, da se točka preloži na eno od naslednjih sej in to smo izglasovali in Zakonodajno-pravni službi, ne vidim nobenega razloga, da počne še kar koli s kakšnim dodatnim mnenjem. Prosim gospod Jerovšek.

JOŽEF JEROVŠEK: Gospod predsednik ta manever zavlačevanja, ki je bil uporabljen v obliki proceduralnega sklepa se mi zdi, da je neumesten. Kajti gre za tako pomembno problematiko, ki je še posebej za našo državo, še posebej zelo zahtevna in umestna in nujna, da bi se na tem področju naredilo korak naprej. Evropski parlament prav gotovo ne sprejema resolucij zgolj na zalogo, ki bi se jih potem pometalo pod preprogo in zato jaz predlagam, da skličete sejo v prihodnjem tednu in da je možno, ker imamo že eno nujno sejo parlamenta sklicano, uvrstiti potem to problematiko na nujno sejo. Ker s tem manevrom se je verjetno odložilo to izredne seje. To je moj proceduralni predlog. .../Nerazumljivo./... da razmislite o njem.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Jaz mislim, da ni proceduralni predlog o katerem bi glasovali, ampak da je to bila vaša pobuda meni, da kot predsednik odbora ne zavlačujem to zadevo v nedogled, ampak, da jo uvrstim v doglednem času. O tem pa odločam jaz, ker sklicujem te seje. Tako, da bomo sejo sklicali, tudi po mojem mnenju je potrebno sklicati prej, kot pa da to vlečemo čez praznike in ne vem kam, čez počitnice in ne vem kam še. Poslanska skupina Zares pa bo verjetno ta čas že dobila odgovore na vprašanja, ki se ji postavljajo.

Nadaljujemo s 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU. Sem ponovno uvrstil na to sejo. Naj člane odbora spomnim, da smo vabili tudi Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravno službo in pa komisijo Državnega sveta. Spomnim pa naj vas, da smo na 5. seji 29. maja opravili razpravo o posameznih členih predloga zakona ter po opravljeni razpravi glasovali o členih predloga zakona in jih nismo sprejeli, saj ni bila dosežena potrebna dvotretjinska večina glasov vseh članov odbora. To je najmanj 12 članov odbora od sedemnajstih. Glede na to, da členi predloga zakona niso bili sprejeti, torej zakona nismo imeli, imeli smo samo naslov zakona, sem v nadaljevanju predlagal predlog sklepa, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vendar

4. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) odbor ta predlog sklepa z navadno večino ni sprejel. Glede na takšen izid glasovanja in druge obravnave predloga zakona na matičnem delovnem telesu torej nismo zaključili, saj odbor ni pripravil besedila predloga zakona za obravnavo na seji Državnega zbora, niti ni sprejel odločitve, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo o kateri bi lahko odločal Državni zbor. Zato smo v skladu s prvim odstavkom 74. člena Poslovnika odločanje o obravnavani zadevi preložili na eno od naslednjih sej, to je na današnjo sejo. Jaz sem sicer takrat tudi pisno obvestil predsednika Državnega zbora.
Glede na to, da nimamo členov zakona, formalno imamo samo naslov zakona, je meni logično, da bi bil potrjen sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Na današnji seji bom dal na tej točki ta predlog sklepa na glasovanje. V kolikor ta predlog sklepa ne bi bil potrjen, bom prepustil odločitve predsedniku Državnega zbora, odnosno zaprosil poslovniško komisijo za tolmačenje stanja na tej točki. Namreč po moji oceni, tako vsaj ocenjujem sam, bi se postopek lahko zaključil tudi na tej točki brez glasovanja. Kajti, če glasujemo o nečem, česar ni, je tako glasovanje verjetno nesmiselno. Vendar dosedanja praksa je bila, da se taka odločitev sprejme. Logično bi tudi bilo, da jo koalicijski poslanci potrdijo. Torej, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V kolikor se to ne bo zgodilo, bomo na tej točki morali prekiniti in prositi poslovniško komisijo. Ministrica, želela ste.

IRMA PAVLINIČ KREBS: Spoštovani gospod predsednik hvala lepa za besedo. Spoštovani, spoštovane, prav lep pozdrav vsem. Nesporno je predlog novele, ki je pred odborom doživel tako neslavno odločitev predlog novele s katero nesporno že po dveh letih neustavnega stanja odpravljamo neustavno stanje na področju položaja predsednika Državnega sveta.
Jaz bi lepo prosila, v kolikor bo predsednik dal pristojnim službam ali poslovniški komisiji, Zakonodajno-pravni službi v presojo situacijo, ki je nastala, da imamo torej odločitev tega odbora, da ni členov, imamo pa odločitev, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, da se v tem postopku pisno opredelijo pristojne strokovne službe tudi do vprašanja potrebne večine za spremembo tega predpisa, torej zakona o Državnem svetu.
Zakaj menim, da je ta opredelitev nujna? Če dovolite, bi ta svoj predlog argumentirala in navedla argumente, ki govorijo v podporo razlagi, da vsa vprašanja, ki ne pomenijo volitev

5. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) v Državni svet, sprejemajo z navadno večino. Ustava je v 98. členu zelo jasna. Volitve v Državni svet, volitve torej, ureja zakona, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.
Leta 2005 je moj predhodnik, minister Virant predlagal novelo sprememb zakona o Državnem svetu, kjer je predlagal dva člena in sicer, da se funkcija predsednika, torej je častna, se opravlja nepoklicno in še en člen, ki je isto povedal, da se funkcija opravlja nepoklicno. Glasovanje o zakonu v celoti je bilo leta 2005 tako na odboru, kot pozneje v Državnem zboru na plenarnem zasedanju opravljeno na način, da je za sprejem teh sprememb bila zadostna navadna večina. Gre za preko 251-IV za skrajšani postopek. Takrat je za predlog, da se funkcija predsednika opredeli kot nepoklicna, glasovalo 55 poslancev, proti so bili trije. Ta novela je bila potem objavljena v uradnem listu in je začela učinkovati in je povzročila, da je položaj predsednika postal nepoklicen. Zoper to novelo je bila sprožena ustavna presoja. Dve vprašanji sta bili dani Ustavnemu sodišču v presojo. Prvo vprašanje je ali bi bilo potrebno tudi to novelo sprejeti z dvotretjinsko kvalificirano večino in ali je torej ureditev, da je nepoklicni predsednik ustavno skladna. Ustavno sodišče se do vprašanja kvalificirane večine ni opredelilo. Se je pa opredelilo, da je ta ureditev, torej, da je funkcija nepoklicna, neustavna in je razveljavilo oziroma izdalo ugotovitveno odločbo, da mora Državni zbor v šestih mesecih to neustavnost odpraviti.
Na prejšnji seji odbora je odbora, imam magnetogram, seveda odločal o noveli s trditvijo spoštovani predsednik vas, da je potrebno za to novelo doseči kvalificirano večino. Torej ta Državni zbor je ob isti Ustavi, ob nespremenjenem Poslovniku Državnega zbora odločal o bistveno enakem dejanskem stanju, bistveno drugače. Stališče je bilo bistveno drugačno. Torej isto situacijo, ki jo želimo zdaj urediti, je leta 2005 bilo dopustno urediti z navadno večino. Danes se za odpravo neustavnosti take ureditve zahteva kvalificirana večina.
Jaz bom še en argument navedla zakaj menim, da je stališče, ki je potem dvakrat bilo, ni ga pa v pisni obliki v Državnem

6. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) zboru ob predlaganih dveh novelah že, ki tudi nista bili sprejeti pa je bilo stališče, da je potrebna dvotretjinska kvalificirana večina, zakaj menim, da je preekstanzivna razlaga, tako kot je bila takrat dana. Jaz bom v nadaljevanju v kolikor v Državnem zboru ta novela ne bo sprejeta, morala zaradi tega, ker želim spoštovati odločbe Ustavnega sodišča oziroma jih želim uresničiti in seveda sem dolžna, naredila sledeče. Predlagala bolj specialni predpis, ki bo nosil naslov: "Zakon o določitvi poklicne funkcije" ... to se pravi "opravljanju poklicne funkcije predsednika Državnega sveta" in bom vsebino, ki jo danes predlagam spoštovanemu zboru za odpravo neustavnosti, dala s posebnim predpisom v presojo. Ta predpis bo zagotovo, za njega bo zadoščala navadna večina. Ampak bi morala seveda črtati dve določbi predpisa v zakonu o Državnem svatu, kar pa bo verjetno mi spoštovani zbor spet rekel, da rabim dve tretjini. Če pa tega ne bo rekel, bomo imeli pa dve nekonsistentni urediti. Seveda po načelu, da kasnejši zakon, ki je specialen, derogira ureditev v zakonu, ki je prejšnji, bo pomenilo, da nova ureditev velja. Ta moj način in manever, ki ga bom dolžna izvesti, govori v prid razlagi, da so vsa vprašanja, ki so v zakonu o Državnem svetu urejena in ne zadevajo volitev v Državni svet, dopustna, da je za ureditev teh morebitnih sprememb dopustna navadna večina, da so le te sprejete. Ker Ustava je tu zelo jasna. Imamo seveda problem, da volitve v Državni svet in tudi vsa ostala vprašanja, ki niso z volitvami povezana, ureja zakon o Državnem svetu v celoti. Jaz se zavedam, da je lahko zadrega, če predlagatelj predlaga dve vprašanji. Ene, ki se zadevajo volitve, druge pa druga vprašanja, da je takrat bistveno vprašanje kakšna bo takrat potrebna večina. Ampak predlagatelj, če to ve, če bo takšno stališče, ne vem, komisija za Poslovnik ali kogar koli v tem Državnem zboru, ki je dolžen tolmačiti take nekonsistentne ureditve, bo v tem primeru predlagatelj vedel, da nikoli ne bo mogel predlagati sprememb, ki se dotikajo volitev in drugih sprememb, ki urejajo položaj Državnega sveta z istim predlogom zakona. Tako, da jaz bi res prosila, da se do tega vprašanja,n ki je relevantno sploh glede dejstva,n da želimo odpraviti neustavno stanje, ki traja že dve leti, da se tudi do tega vprašanja opredelimo.

7. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Ker se mi zdi, da bo zelo smešno, da bomo to ureditev ovrgli, zaradi razlag, za katere jaz menim, da nimajo strokovnega argumenta večjega, kot je bil političen v letu, bom rekla, 2005, 2008. Ker takrat je, mi ni jasno, kako je lahko dvakrat o istem položaju bila sprejeta različna razlaga. Mislim, da je bila bolj politična kot strokovna. Predsednik prosim za to, da se bomo lahko na Vladi, kjer želimo protiustavnost odpraviti, lahko pravilno odločili. Da Državni zbor to neljubo situacijo, tudi vprašanje večine glasov, ki je potrebna za spremembe Zakona o Državnem svetu, ki se ne nanašajo na volitve odločite z nekim konsistentnim pravnim mnenjem, ki bo veljal za vse nadaljnje situacije, poleg rešitve zadrege, ki res obstoji. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Prvi del, tisti, ki ste omenila za leto 2005 in tisto odločanje drži. Kar pa se tiče nadaljnje prakse tega Državnega zbora pa je(?) po mojih podatkih vsaj dvakrat že Državni zbor odločal o istem ali enkrat, o istem vprašanju in praksa Državnega zbora, ki je bila sprejeta. To sem se prepričal tudi pri Zakonodajno-pravni službi je jasna. Zakon mora biti sprejet z dvotretjinsko večino. Jaz seveda na tem odboru tovrstnih manevrov, da bi šel preko tistega, kar je ustaljena praksa Državnega zbora in šel na neko prakso, ki je veljala leta 2005 seveda ne morem iti. Zato bom nadaljeval po tistem, kar sem rekel. Dal bom na glasovanje predlog sklepa, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Nadaljnje odločitve bomo sprejemali potem, ko bomo videli, kakšno odločitev smo sprejeli. Prosim.

IRMA PAVLINIČ KREBS: Predsednik, jaz se opravičujem. Mi pisnega stališča Državnega zbora o tem vprašanju, Vlada je pomemben partner oziroma predlagatelj, samostojna veja oblasti in vse, kar imamo mi danes pred seboj, sta dve stvari. Eno je nesporna odločitev Državnega zbora iz leta 2005, kjer je o istem vprašanju, torej nepoklicni opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta zadoščala navadna večina. In v nadaljevanju dve glasovanji, ampak nimamo pisnega mnenja, na katerega bi mi oprli svoje nadaljnje ravnanje gospod predsednik. Tega nismo dobili nikjer. Jaz bi lepo prosila, da nam naše ravnanje v bodoče, do spoštovanega Državnega zbora vendarle olajšate na način, da dobimo jasno in glasno sporočilo. Zdaj ni jasno, ker je isto vprašanje bilo rešeno z navadno večino. In to ni jasno stališče. Vsaj dve različni sta, kar dela stališče Državnega zbora nejasno. Da ne rečem kaj drugega.

8. TRAK: (MK)

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Jaz sicer se lahko strinjam z vami, da imate težave, ampak Državni zbor je vendarle samostojna veja oblasti in vsekakor je potrebno, bom rekel, vsaj z moje strani, da spoštujem tisto, kar je dosedanja utečena praksa na tem področju. Kaj želite? Izvolite, gospa Oražem.

CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa. Jaz bom v imenu Poslanske skupine zaprosila za pet minut pavze pred odločanjem. Jaz menim, da mi smo o tem glasovali. In z navadno večino smo sprejeli drugačen sklep, kot ga interpretirate in navajate vi, predsednik. Seveda se mi zdi silno pomembno razrešiti to dilemo, ki ostaja odprta. Če so bile prav iste vsebine pred štirimi ob popolnoma enakih pogojih, enakem Poslovniku, enaki Ustavi definirane oziroma interpretirane, da so bile z navadno večino lahko sprejete in uveljavljene, potem menim, da ni nikakršnega razloga, da danes to isto vsebino ob enakem glasovanju zanjo, bi rekla, zahtevamo ali pa vi kot tisti, ki odločate o izidu glasovanja, predvidevate dvotretjinsko večino, pri čemer se mi zdi, da vsaj sama še vedno, ne vem kakšno je mnenje Zakonodajno-pravne službe in bi ga želela slišati. Ker se mi zdi, da ne moremo popolnoma enake materije enkrat tehtati na tak način, drugič na drug in se mi zdi, da je izid glasovanja na ta način, ugotovitev izida glasovanja sporna.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Vam bom dal pet minut vsekakor. Poudariti je pa treba nekaj. Vi ste govorila o letu 2005, vmes sta bila še dva glasovanja, še dva postopka in tam je bila dvotretjinska večina, lahko pred proceduralnim dam Zakonodajno-pravni službi ali? Če želite lahko, je po Poslovniku. Prosim, gospod Grims.

MAG. BRANKO GRIMS: Opozarjam samo, da po prepričanju SDS gre zdaj za tipičen prepir za oslovo senco. V postopku je vendar ostal samo naslov zakona. Jaz mislim, da nobeno glasovanje v tem primeru niti ni bilo, zagotovo pa ni več potrebno. Tudi, če ta odbor in ne vem kdo odloči, da je samo naslov zakona, zakon to defacto in de juri in enostavno tak zakon ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje postopka in pika. Zdaj v bistvu je smešno s takšnimi, kakršnimi koli drugačnimi odločitvami. Če boste res dal tak sklep na glasovanje, ga bomo v SDS seveda podprli, saj je to edino usklajeno z realnim stanjem. Kot rečeno, imamo samo naslov zakona in nobene vsebine. To se pravi, jasno, da ne izpolnjuje več postopka.
Hočem opozoriti na naslednje. Mislim, da je izrazito neprimerno glede na trenutek, v katerem se nahajamo, da se bo zdaj cel parlament ukvarjal in proceduralno in postopkovno in vsebinsko s plačo enega samega funkcionarja. Mislim, da ljudje od nas pričakujejo, da se bomo ukvarjali z ukrepi za soočanje s krizo in od Vlade tudi objektivno v SDS pričakujemo, da nam bo te ukrepe predlagala in da z ostalimi stvarmi, ki niso tako nujne, kot je recimo urejanje plače enega funkcionarja, se pač počaka na trenutek, ko bo Slovenija gospodarsko v prosperiteti. Hvala.

9. TRAK (VI)

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Ja, se čisto strinjam, saj to sem tudi sam povedal, da glasujemo o naslovu, kar je brez zveze, ampak Poslovnik zahteva od mene, da pripeljem nek sklep. In logično bi bilo, da bi bil tisti sklep sprejet, da ni primeren. Besedo dajem predstavniku Zakonodajno-pravne službe.

BOŽO STRLE: Hvala za besedo, gospod predsednik. Torej, stališče Zakonodajno-pravne službe je slej ko prej, da se zakon, ki se sprejema z določeno večino, v tem primeru je to kvalificirana večina dveh tretjin, lahko spreminja oziroma dopolnjuje samo z isto večino. Se pravi, v tem primeru samo z dvotretjinsko večino. Zakaj je do tega primera leta 2005 prišlo ne morem komentirati vsaj z vidika Zakonodajno-pravne službe. Res je prišlo. Res je, Ustavno sodišče sploh ni presojalo v te zadeve, tako da nimamo stališča Ustavnega sodišča glede potrebne večine. Torej, problem je sistemske narave. Do tega problema je prišlo zaradi tega, ker se v zakon, ki ureja določeno vsebino za katero Ustava zahteva kvalificirano večino, se je vgrajevalo notri tudi vsebine za katere ustava ne zahteva kvalificirane večine. Isti primer imamo, recimo, pri zakonu o obrambi. In tudi ta zakon o obrambi se vedno spreminja, dopolnjuje z dvotretjinsko večino tudi, ko je šlo za plače, ko je šlo za stvari, ki ne spadajo v vsebino organizacije obrambe, za katero Ustava zahteva dvotretjinsko večino. To stališče glede dvotretjinske večine smo tudi preverjali pri naših najuglednejših pravnih strokovnjakih in so nam potrdili v bistvu stališče, ki ga mi vseskozi zagovarjamo, torej, pravi, da se zakon lahko spreminja samo z enako večino s katero je sprejet. Torej, je pa.../Oglašanje iz klopi./ Je bilo sprejeto, ja, ampak to je Državni zbor odločil, da je sprejet za navadno večino. Naše stališče je vedno z enako večino, dvotretjinsko večino. Je pa ta možnost, da se izloči vsebina, ravno zaradi te pravno sistemske pomanjkljivosti oziroma neustreznosti, ki sem jo omenil, je možnost, da se izloči določena vsebina, za katero Ustava ne zahteva, se uredi v posebnem zakonu, tako kot je recimo za Državni zbor. Imamo zakon o volitvah v Državni zbor, potem pa zakon o poslancih, ki ureja posamezna vprašanja in druga vprašanja. Tudi v tem primeru se da to. In ta problem, da razveljavlja določbe, to ni tak problem, ki bi to onemogočal, se pravi, da bi razveljavil določbe, ki urejajo plače v zakonu, ki so z dvotretjinsko večino. To po našem mnenju ne predstavlja tak problem, da ne bi bilo mogoče posebnega sistemskega zakona s tega področja sprejeti. Prej pa je treba ta zakon z dnevnega reda spraviti, če lahko tako rečem, ker če ne bomo imeli situacijo, ko imamo v zakonodajnem postopku zakon, ki ureja določeno družbeno razmerje in do takrat ne moremo niti tega posebnega obravnavati po poslovniški določbi. Toliko zaenkrat.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Ministrica, če je kaj vsebinskega prosim, iste stvari pa ne ponavljati, lepo prosim. Izvolite.

IRMA PAVLINIČ KREBS: Spoštovani gospod predsednik, jaz se zelo strinjam, ampak to je odgovor na navedbe gospoda Grimsa, ki je pač tej vladi oziroma meni kot predstavnici te vlade očital, da se ukvarjam z nepravimi stvarmi, torej z neumno plačo posameznika. Zelo jasno in glasno moram povedati, da je prejšnja vlada veliko sprememb z aroganco, ki je eminentna bila

10. TRAK (VI)

(nadaljevanje) takrat izvršni veji oblasti napram nekaterim drugim samostojnim vejam oblasti, Tu so sodišča, tu je ne nazadnje Državni svet, sprejela odločitve, ki jih je Ustavno sodišče razglasilo za protiustavne. Jaz sem pravnica in za mene je pravna država osnova, da sistem in država funcionira lahko normalno. Zato poleg vsega ostalega kar je eminentno krizi, od varčevalnih ukrepov in tako naprej, kar počnemo s polno paro in kar bom predstavila ob predstavitvi rebalansa proračuna, odpravljamo tudi protiustavno stanje. In ta predlog novele je predlog, ki meri na odpravo nedopustnega protiustavnega stanja, ki ga je prejšnja vlada tudi z manevri, kot je bil leta 2005, z navadno večino določiti funkcijo predsednika Državnega sveta za nepoklicno, kar je bilo lahko všečno, je pač enostavno ustavno neskladno. Jaz v imenu te vlade sporočam in v kolikor bo Državni zbor vztrajal, da moramo to ureditev, če želimo, da bo ustavno skladna predlagati Državnemu zboru s specialnim predpisom, ki bo nosil naslov, kot pravim, ureditev poklicnega opravljanja funkcije predsednika Državnega sveta v skladu z odločbo Ustavnega sodišča tudi storila. Vendarle želim poudariti, da je leta 2005 ista večina v tem Državnem zboru bila navadna in je vprašanje kredibilnosti razlag Državnega zbora in enotnosti razlag zelo pomembno za Vlado, ko predlaga predpise. Bi pa spoštovane poslance opozicije, ki jim je zelo mar pravna država, ki trdite, da je Ustavo treba spoštovati prosila, da se nam vendarle pridružijo in nam zagotovijo ob obstoječem predpisu, ki danes je bil predlagan v proceduro in je bistveno enak in podoben kot ga je predlagal moj predhodnik minister Virant, da nam pomagate zagotoviti dve tretjini glasov, torej 61 glasov. Samo vaš glas nam pomaga, da dosežemo 61 glasov za podporo temu predpisu. In to vas prosim, ker s tem boste Vladi pomagali, da se ne bomo ponovno ukvarjali z nepomembno plačo na način, da bomo pripravljali poseben specialen predpis, da bomo lahko z večino glasov koalicije uredili stanje na način, ki bo ustavno vzdržen. To vas prosim. Poleg kritike, ki sem jo morala zavrniti kot neustrezno.

11. TRAK: (PK)

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Tako bom rekel, poslancema, ki sta se prijavila k repliki bom omogočil razpravo, ker ste tudi vi zdaj razpravljala polnih pet minut. Sam pa ostro zavračam vaše besede, ko ste govorila o aroganci prejšnje Vlade. Zakaj? Zaradi tega, ker ta postopna aroganca, kot jo beležimo pri tej Vladi, ki ji je mar za reševanje samo določenih družbenih skupin kot so odvetniki, kot so sodniki in še kdo, čisto nič. Ja tudi jaz imam pravico do razprave in niti malo za deset tisoče delavcev, takšne arogance jaz nisem videl nikjer. Besedo ima gospod Grims.

MAG. BRANKO GRIMS: Najprej naj poudarim, da sam gospod ministrico sicer zelo cenim še posebej od takrat, ko je odkritosrčno povedala, da so si tako imenovani izbrisani marsikaj izmislili zato, da bi vplivali na javno mnenje z različnimi zgodbicami, tudi konkretno v njenem lastnem imenu. To je pošteno in to moram reči, da pogrešam sicer pri večini preostalih članov sedanje Vlade.
Tisto kar se ji je zdaj precej zareklo je bilo to, ko je rekla, da je prejšnja vlada sprejela zakona. Vlada seveda zakonov ne sprejema, sprejema jih parlament in parlament se je odločil tako kot se je in na način tako kot se je. Zato s tem Vlada nima nobene zveze saj gre vendar za ločitev oblasti po ustavnem načelu.
Tisto kar sem pa hotel še replicirati je bilo pa, ko je rekla, da sem jih jaz očital... Jaz nisem nič očital, jaz sem samo navedel kaj ljudje pričakujejo. In če dvomi, gospa ministrica ali pa Vlada, če govorim v njenem imenu, o tem, da je razpoloženje ljudi takšno naj naredi javnomnenjsko anketo in naj vpraša ali ste za to, da se parlament in njegova delovna telesa ukvarjajo s pravno podlago za plačo enega funkcionarja ali naj sprejema ukrepe za soočanje z gospodarsko krizo in pospeševanje gospodarske rasti. Pa me zelo zanima kakšen bo odgovor in, gospa ministrica, če bo večina za to, na tej javnomnenjski anketi, da se parlament ukvarja s plačo enega funkcionarja in pravno osnovo zanjo potem se vam javno opravičim in priznam, da ne poznamo v SDS kakšno je razpoloženje ljudi. Ampak trdno sem prepričan in tudi vi dobro veste, da bi anketa zagotovo pokazala, da bi velika večina ljudi pričakovala v temu trenutku od Vlade, da predlaga od parlamenta pa da sprejema ukrepe za pospeševanje rasti slovenskega gospodarstva in za soočenje s krizo.
Posebej še iz tega razloga, smo že zadnjič opozorili, da v SDS ne bomo nasprotovali temu zakonu ne bomo pa ga tudi podpirali in se preprosto teh razprav ne bomo več naprej udeleževali. Govoriti o tem, da je vse odvisno od nas je pa sprenevedanje in poslanska skupina ima, kot veste, SDS sedemindvajset članov v temu trenutku, to se pravi brez poslanske skupine SDS na razpolago triinšestdeset glasov kar je več kot dovolj za to kar želite urediti. Pridobite te glasove.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Gospod Jerovšek.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, saj bom kratek.
Jaz mislim, da se spoštovana gospa ministrica in celotna koalicija nekoliko napačno dejansko lotila tega problema. Tudi sam imam deljena ali pa še ne posebno narejeno stališče do tega ampak zakaj pravim gospa ministrica; vidim, da Vlada pojmovna zveza, vi ste dvakrat in jaz bom tudi protestiral to kar je že predsednik odbora, govorili

12. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) o neverjetni ampak aroganci in ste rekli, da je eminentno aroganco. Jaz sem mislil, da je lapsus .../Nerazumljivo, latinščina./... da mislite imanentno kar bi bil pravilni izraz potem ste pa še ta izraz eminentni krizi, da je vladna koalicija. To, jaz nisem niti poslušal ampak ampak besedno zvezo eminentno krizo sem slišal in pravzaprav se strinjam, da je ampak to bi bila neka vzvišena kriza Vlade, eminentna kriza Vlade, ta pojem se v drugačni povezavi uporablja ampak eminentna aroganca pa zagotovo ne obstaja.
Tako da, če ste hoteli napasti prejšnjo Vlado ste pravzaprav to storili na takšen način, da tako ali tako se vidi, da ste se poslužili nekega neobstoječega besednega repertoarja in dejansko o kakšni aroganci prejšnje Vlade v odnosu do tega kako ravna do pomembnih družbenih skupin sedanja Vlada ni mogoče govoriti.
Zato, še enkrat poudarjam, lotili ste se celotne zadeve napačnega stališča, vi ste čisto na koncu prosili oziroma pledirali k podpori h temu. Jaz mislim da bi to moralo biti na začetku, da bi se o tem začeli pogovarjati na drugačen način posebno na začetku ne pa takrat, ko je stvar že popolnoma zavožena in dejansko, tudi če se bomo mi vzdržali se ta zakon lahko sprejme vendar prioritete, ki jo vidimo sedaj v Poslanski skupini SDS pa so dejansko drugačne. So pomembne skupine, so pomembne zadeve, so gospodarske zadeve, finančne zadeve, ki jih je potrebno prednostno obravnavati. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Zdaj, meni je prav žal ampak vaš nastop je vspodbudil to kar je vspodbudil. Gospod Čepič, izvolite.

BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa.
S tem da sem se jaz prijavil pred razpravo ministrica pa ste dali seveda razpravo prej drugim, tako... Kako ne saj sva se pogledala in sem bil prepričan, da ste me seveda zaznali. Ampak običajno vi ne zaznate pozicije zaradi tega, ker to ne želite.
Strinjal bi se seveda z osnovnim .../Nerazumljivo./..., ko je rekel, da je to prepir okoli oslove sence. Ampak dogovorimo se kdo je zdaj tukaj osel, ali je tisti ki je seveda leta 2005 povzročil to protiustavno stanje ali je tisti seveda, ki je zdaj želel v popravo tega zakona, ki pa žal ni dobil dvotretjinske večine, popraviti to napako, ki se je zgodila, ki je evidentna in zaradi katere je seveda ustavno sodišče ugotovilo, da je protiustavno. To je zdaj temeljni problem, jaz seveda ne pristajam na mnenje Zakonodajno-pravne komisije, ko pravi, se je pač zgodilo, ne vemo zakaj, takrat je bila možna navadna večina zdaj je pa seveda potrebna dvotretjinska večina. Soglašam s tem, da je seveda potrebna dvotretjinska večina ampak kje je bila pa služba takrat, ko je to mogla upravljati? Ne glede na to kdo je sedel v tej službi, kdo je bil tisti ki je bil odgovoren za to ampak je bil dolžan opozoriti na nepravilnost in neskladje s tako Poslovnikom kot seveda tudi ostalo kadar se spreminja zakon, ki zahteva dvotretjinsko večino

13. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) v parlamentu. Za to je seveda šlo.
Jaz mislim, da bo potrebno seveda, tako kot ste predsednik zadnjič ugotovili, imam težavo kaj pa zdaj, to težavo razrešiti. Razrešiti pa predvsem v svojih vrstah, v vrstah, ki so seveda v prejšnjem mandatu to stvar povzročile, da je seveda prišlo do takšne odločitve kot je prišlo in ker se je seveda funkcija predsednika Državnega svetnika deprofesionalizirala, postala volonterska, častna funkcija in seveda sprejeti takšen zakon, ki bo to možnost seveda zdaj odpravil. Imeli ste priložnost, bila je možnost, izglasovali smo to kar smo izglasovali da imamo zdaj seveda samo zakon s samo naslovom brez členov in brez vsebine. To pravzaprav res ni zakon ampak potrebno bo razrešiti.
In prej, preden boste dali na glasovanje predlagam, da seveda razrešite ta problem, ugotovite poslovniško kako je možno zato, da seveda ali ponovimo glasovanja, da seveda vzpostavimo stanje za nazaj, takšno kot mora biti, spremljajmo ta zakon in zaplet razrešimo. Ne gre pa za neko brezvezno stvar, gre za odločitev Ustavnega sodišča in gre za seveda upoštevanje odločb Ustavnega sodišča. Če za koga odločbe Ustavnega sodišča niso pomembne in je to nekaj brez veze je tudi to lahko njegovo mnenje in se lahko s tem tudi sam strinja. Jaz se s tem ne strinjam in mislim, da je seveda odločba najvišjega pravosodnega organa oziroma najvišjega varuha pravice pomembna in je na nek način tudi za zakonodajno telo obvezujoča. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Zavračam tisti del vaših trditev, da delam kakršne koli razlike in da koalicije ne vidim. Dovolj vas je, dovolj glasni ste, dovolj arogantni ste in vas opažam. Pa še nekaj, Zakonodajno-pravna služba je tudi leta 2005 povedala svoje. Verjetno niso bili isti ljudje ki so danes tukaj ampak Državni zbor je sprejel kar je sprejel in verjetno Zakonodajno-pravna služba nima pravice, bom rekel, preklicati v javnosti nekih odločitev Državnega zbora. Gospod Kres.

GVIDO KRES: Hvala za besedo.
Poglejte, v temu primeru kar danes vidim v tej razpravi je v bistvu izvirni greh leta 2005, takratno glasovanje, ko se je šlo v smer, da se deprofesionalizira vodenje Državnega sveta. Zdaj, če je bil takrat izvirni greh postavimo to takrat na tisti štart in potem spet vse na novo, če bi bilo, mislim da bi bilo to najbolj enostavno. Ampak, vendar moram povedati, da v Slovenski ljudski stranki ta zakon, ki je pred nami podpiramo, seveda želimo, da se zadeva tudi reši tako kot je potrebno moram pa ob enem tudi še izkoristiti priložnost, da je res, da so v bistvu veliko bolj pomembne zadeve kot v temu trenutku za državo kot je to. Ampak vendarle, Vlada premierja Pahorja je na teh zadevah kot so določeni zakoni, določeni ukrepi in zadeve, ki so se v temu času delale res uspešna je bilo tudi po mojem mišljenju na tistem gospodarskem pa malo manj uspešna. Ampak izkoristimo vsaj to kar je uspešna pa želim, da bi bila uspešna tudi na drugem delu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Gospa Beblerjeva.

DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa za besedo gospod predsednik.
No, ne glede na to kaj je kdo tukaj menil o nastali situaciji in

14. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) da je bilo rečeno, da se pogovarjamo o oslovi senci ali pa da se pogovarjamo o eni plači enega navadnega funkcionarja medtem pa se nahajamo v razmerah, ko so ljudje brez dela in tako naprej, skratka v krizi. Pred tem odborom je to kar imamo na dnevnem redu in o tem se pogovarjajmo. Soočeni pa smo, trenutno, prvič s stanjem, ko nam je Ustavno sodišče naložilo odpraviti neustavno stanje in drugič smo soočeni s situacijo, ko ni jasno, glede na to kako je bil sprejet ta isti zakon v letu 2005, kakšna večina se zahteva. Jaz tukaj seveda ne bi naslavljala krive, nikakršne in odgovornosti na Zakonodajno-pravno službo, ker se ve, kdo je tisti v Državnem zboru, ki mora poskrbeti za to, da se ustrezni zakoni sprejemajo po ustrezni proceduri in na koncu tudi z ustrezno večino. Najbrž je to kolegij predsednika Državnega zbora, ki mora takrat, ko daje stvari na dnevni red tudi vedeti po kakšni večini se bo nek zakon sprejemal. Vemo kdo je bil v prejšnjem mandatu predsednik Državnega zbora in kdo so bili člani kolegija predsednika Državnega zbora.
Mislim, da dejansko ta vprašanja niso tako minorna in zdaj, dajmo to razčistiti ali bo Državni zbor odpravil neustavno stanje, kar mu je naložilo Ustavno sodišče in drugič dajmo se pogovoriti dejansko o tem kakšna večina se zahteva. Če se zahteva res danes tukaj dvotretjinska večina vseh poslancev, leta 2005 pa je bila zadostna navadna večina vseh poslancev... Kaj to zdaj pomeni? Ali to pomeni, da zakon o katerem se je potem izrekalo Ustavno sodišče sploh v resnici ni bil sprejet? Jaz sem prepričana, da je to resno vprašanje in da moramo nanj dobiti tudi resen odgovor. Zdaj, kdo bo ta odgovor podal ali poslovniška komisija? Nekdo ga mora dati. In zato se mi zdi, da zdaj tukaj zapravljamo čas, vzemimo si še za to pavzo pa dajmo to razčistiti. Ne moremo pa delati tako, lansko leto z navadno večino, letos s kvalificirano večino pojutrišnjem pa kakor bo naneslo. Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Vidim da razprava teče naprej vendar ne boste dosegli, da bi še enkrat odločali. Nikakor ne bom tega dopustil, držal se bom dosedanje prakse Državnega zbora in mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki je bilo vsem povedano. Gospa Oražmova.

CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: No, jaz mislim, da je zadrega velika. Ne glede na to, da menimo, da o tem nima smisla toliko govoriti kot nekateri sodite ampak jaz mislim, da v temu državnemu zboru govorimo zelo veliko in govorimo tudi zelo veliko nepomembnih zadev in se ukvarjamo z marsičem.
Tako da jaz moram reči, da ta zadeva ni tako zelo preprosta, še posebej, če jo pogledamo iz širšega vidika, ne z vidika ene plače ampak z vidika tega kakšna sporočila dajemo s svojim načinom dela, s svojimi interpretacijami. Jutri je lahko na mizi nek drug zakon, bistveno pomembnejši zakon pri katerem bomo, bom rekla v enaki zadregi kot danes.

15. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) In, gospod predsednik, pravite, "tako kot je bila dosedanja praksa". Dosedanja praksa je bila, da se je ta zakon spreminjal z navadno večino - to je moja dosedanja praksa. In po tej dosedanji praksi sem bila udeležena sama leta 2005. In to je bila dosedanja praksa pri tem zakonu. Mislim, da je ravnanje Zakonodajno-pravne službe z vidika današnje in trenutne situacije razumljivo in korektno. Vendar pa menim, da je to tudi na nek način tiščanje glave v pesek, kajti Zakonodajno-pravna služba bi morala vendar postaviti vejico in nam povedati, kaj naj naredimo naprej. Nekateri, ki imajo vedno polna usta ustave in od njih slišimo na vsaki seji vsaj desetkrat, ustava, ustava, ustava, danes mirno pogledajo stran pri zadevi in rečejo, nas se to ne tiče, mi pri tem ne bomo sodelovali. To so slaba sporočila, ki jih dajemo, in gre za kršitev, gre za kršitve ustave, ki jih želimo popraviti. In to je sporočilo, kot ga razumemo v Poslanski skupini Zares. Mi smo dolžni popraviti ustavo. Jaz vem, če nekateri govorite, da so v interesu te koalicije samo nekatere stvari. V interesu opozicije je pa to, da se ruši ugled sodstva, Ustavnega sodišča in vseh organov, ki v tej državi skrbijo za to, da pravzaprav ne nastane neko stanje, ki bi bilo morda komu všeč, anarhije in podobno. In mene takšna sporočila skrbijo. Takšna sporočila, ki jih vsak dan slišimo, dejansko vsak dan s strani opozicije pade vsaj ena zadeva, ena tema, ki ruši ugled tretje veje oblasti. In se bomo morali počasti o tem vprašati, kakšna sporočila so to z naše, zakonodajne veje oblasti, in kakšen je namen takšnih sporočil, predvsem z vidika tega, kako v težki krizni situaciji smo. In zato je ta tema zame pomembna, zato, ne zaradi tega, ali bo tisti funkcionar Državnega sveta imel neko plačo ali ne. Pa še nekaj bi rekla. Če vas je toliko v hlačah, da menite, da Državni svet v tej državi ni potreben, potem pripravite ustrezne zakone, ustrezne spremembe ustave, da bomo te stvari lahko začeli debatirati. Treba jih je materializirati, ne pa s takimi potezami, kot je ta, da rečemo, mi pri tem ne bomo sodelovali. V tem odboru, ne vem, če bomo lahko zložili dvotretjinsko večino brez poslancev SDS.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Rekel bom tako, če boste želeli razpravljati, lahko tudi do petih, kar se mene tiče. Proceduralno ima gospod Gumzar.

MILAN GUMZAR: Hvala lepa za besedo. V imenu Poslanskega kluba LDS predlagam, da na tej točki danes zaključimo to razpravo, si pridobimo vsa potrebna stališča in na eni izmed naslednjih sej odbora o tem odločamo. Ker imamo različna mnenja, tako kot je predsedujoči tudi dejal, lahko razpravljamo še ure in ure, pa ne bomo prišli do končnih rezultatov. Zato predlagam, da to točko prekinemo, si pridobimo vsa ustrezna mnenja, vključimo Vlado, Kolegij predsednika Državnega zbora, Zakonodajno-pravno službo in dobimo relevantne podatke.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Poglejte, mi smo zelo jasno pravzaprav povedali. Zakonodajno-pravna služba je zelo jasno povedala in ne razumem, zakaj bi morali točko dnevnega reda prekinjati. Če menite, da

16. TRAK. (DAG)

(Nadaljevanje) je to nujno potrebno, lahko ta predlog tudi dam na glasovanje. Ampak še prej je v bistvu gospa Zalokarjeva podala zahtevo za pavzo, če se ne motim. Aha, pred glasovanjem, ste rekli. Ja, zdaj ta proceduralni predlog sicer ustreza vsem pogojem, tako da... /Medsebojni pogovor - izklop mikrofona./ Proceduralno ima prednost, absolutno, tako da tu nimamo kaj. No, prosim, pojasnite.

GOSPOD_______: Hvala za besedo. No, v imenu Državnega sveta bi rad samo povedal, da je Državni svet, zavedajoč se tega zapleta okoli načina glasovanja, vložil novo zahtevo na Ustavno sodišče, o kateri pa še ni bilo odločeno. In sicer, če bi Ustavno sodišče ugodilo naši zadevi, potem tega zapleta ni več, ker tistega zakona v bistvu ni bilo in velja stari. Tako da najbolj enostavno bi bilo ta zaplet rešiti na tak način, da bi čim prej dobili odgovor Ustavnega sodišča in mogoče, če ima Državni zbor to možnost oziroma ta komisija, da pospeši to odločitev, da pozovemo Ustavno sodišče, naj se čim prej odloči, bi bila to najboljša rešitev. In da dokončno odloči, da pove, da tistih sprememb takrat ni bilo, potem velja stari zakon in ima predsednik plačo, če rečem čisto poenostavljeno. Samo toliko v pojasnilo. Tako da Državni svet je že ukrepal v prid tudi razjasnitvi tega problema, ni pa še odločitve Ustavnega sodišča; bilo je pa vloženo konec leta.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Dolžan sem dati na glasovanje predlog gospoda Gumzarja, da se točka odloži na eno naslednjih sej. Pričenjamo glasovanje.

17. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) Pardon, se opravičujem. Se opravičujem, gospa Zalokarjeva je zahtevala 5 minut pavze pred glasovanjem tako, da odrejam 5 minut pavze.

(Seja je bila prekinjena ob 10.04 in se je nadaljevala ob 10.09.)

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Nadaljujemo torej sejo. V tem trenutku naj vas obvestim, da imam obvestilo poslanca Antona Urha, da je odsoten, nadomešča ga, nihče. ../Izklop mikrofona./.. Najprej moramo odločiti o vašem prvem proceduralnem, vsaj mislim tako. Vaš proceduralni predlog pa je bil, da se preloži na eno od naslednjih sej.

GOSPOD_____: Hvala lepa. Gre se za moj dopolnilni predlog, ki je v proceduralnem predlogu. Prosim, za 10 minutno pavzo, da lahko pripravim pismeni sklep, o katerem bomo glasovali, da bomo dejansko vedeli o čem glasujemo. Ker jaz sedaj eden predlog predlagam pa želim, da je ta moj sklep predložen v pismeni obliki.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Sejo bomo nadaljevali ob 10.20. 10 minut je bil predlog. 10.20. Hvala lepa.

(Seja je bila prekinjena ob 10.10 in se je nadaljevala ob 10.23.)

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Za zapisnik. Ugotavljam, da je čas potekel, presežen je že za dve minuti. Koalicijskih poslancev ni. Sklepčni pa tudi nismo. Potem pa lahko nadaljujemo, samo bomo glasovali. Glasovati pa ne moremo, ker nismo sklepčni, zato dolgo ne bom čakal.

(Seja je bila prekinjena ob 10.24 in se je nadaljevala ob 10.25.)

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Nadaljujemo torej sejo. Ugotavljam, da smo prekoračili čas, kateri je bil dogovorjen. Samo trenutek, da pregledam predlog sklepa.
Spoštovani predlagatelji, ugotavljam, da tole kar ste mi prinesli ne izpolnjuje poslovniških zahtev. Prvi del vašega sklepa sem pripravljen dati na glasovanje. Drugi del ne, drugi del ne izpolnjuje poslovniških zahtev. Ali lahko prosim končam? Namreč, predlagali ste naslednje, tako da slišimo vsi, predlog sklepa naj bi se glasil: "Obravnava predloga zakona na Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje se prekine in preloži na eno od naslednjih sej."
Drugi del vašega predloga pa se glasi takole: "Predlagamo Kolegiju Predsednika Državnega zbora, da ponovno določi, s kakšno večino se sprejema ta predlog zakona upoštevaje, da je bila sprememba istega zakona z enako vsebino leta 2005 sprejeta z navadno večino poslancev v Državnem zboru." Ugotavljam, da drugi del predloga sklepa ne morem dati na glasovanje, ker ne izpolnjuje poslovniških zahtev, ni niti v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravna službe. Zaradi tega predlagatelje sprašujem, če želite lahko dam na glasovanje prvi del sklepa, ki se glasi: "Obravnava predloga zakona na

18. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje se prekine in se preloži na eno od naslednjih sej.", o tem lahko glasujemo, to izpolnjuje poslovniške zahteve v nasprotnem primeru pa bom dal na glasovanje predlog sklepa, ki sem ga predlagal v uvodu? Gospod Gumzar.

MILAN GUMZAR: Se strinjam s prvim delom sklepa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Prosim. Izvolite, gospa Bebler.

DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Gospod predsednik, vi trdite, da drugi predlog sklepa ne ustreza poslovniškim določilom pa bi vas prosila, če lahko to utemeljite. Katerim poslovniškim določilom ne ustreza?

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Drugi del sklepa ne ustreza mnenju Zakonodajno-pravne službe niti ne ustreza dosedanji praksi Državnega zbora. Namreč dosedanja praksa Državnega zbora je bila pa naslednja. Leta 2005 je bil sprejet ta zakon z navadno večino oziroma obravnavan z navadno večino, leta 2007 ali 2008, 2007 mislim da je bilo, Zakonodajno-pravna služba pa z ustavno večino. Prosim, gospa Bebler.

DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Mi prosim lahko poveste, kje pa je določeno, da bi moral biti sleherni proceduralni sklep v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe?

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Gospa Bebler, če želite zavlačevati, boste pač zavlačevala. Jaz sem obrazložitev mojega ravnanja že podal. Gospa Oražem.

CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Gospod predsednik, tudi mene zanima, dosedanja praksa, jaz ne poznam, da bi bilo potrebno, da je katerakoli zadeva v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, potem takrat leta 2005, najbrž sploh ne bi bilo šans, da bi bila sprejeta takšna sprememba, ki je povzročila to zadrego, v kateri smo danes. Moram reči, da mi nismo napisali tam ničesar v drugem sklepu, kar govori proti mnenju Zakonodajno-pravne službe, ampak predlagamo, da nam ustrezne strokovne službe, po tem, ko bo kolegij o tem odločil posredujejo mnenje, kako iz te zadrege ven. Mi nismo napisali, da se ne strinjamo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, jaz sem že prej povedala, Zakonodajno-pravna služba ravna korektno, če pač pogleda situacijo samo z vidika trenutne zadeve, ampak če je bil zakon spremenjen na tej točki leta 2005 na drugačen način in z drugačno večino, potem mora vendarle tudi povedati, kaj meni o tej zadevi, o tej pretekli. Ne more glave v pesek tlačiti in reči, mi samo za danes skrbimo, kaj je bilo takrat pa nas ne zanima. To je naše vprašanje in na ta vprašanje jaz od zakonodajno-pravne službe še nisem slišala odgovora, ne na današnje ravnanje, ampak na preteklo. Če je neka sprememba in vi govorite vseskozi o dosedanji praksi, če bi bila neka sprememba po dosedanji praksi, bom rekla, grobo, sprejeta z navadno večino, ne vem, zakaj danes velja drugačna interpretacija. Naj nam to razložijo v Zakonodajno-pravni službi.

19. TRAK: (SP)

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Zakonodajno-pravna služba je svoje stališče že podala. Povedala je tudi to, mislim pa da mislim, ne bom rekel, da trdim, da pa, da je imela leta 2005 isto mnenje. Natančno pa ne vem. Zato bom upošteval predlog predlagatelja, gospoda Gumzarja. Ali ste želeli še kaj gospod Ravnikar? Prosim.

ALEKSANDER RAVNIKAR: Hvala za besedo. Kar se tega, kar nam je bilo prebrano, vi ste nam prebral, tiče, ugotavljam, da jim nobene zahteve, prav nobene zahteve, ki .../Nerazumljivo./... v nasprotju s Poslovnikom, ki ureja tudi naše delo. Prav nobene. Mi poslanci lahko kadarkoli zahtevamo mnenja služb Državnega zbora in seveda tudi na odboru lahko to zahtevamo in taka zahteva je bila dana in ne vem kaj naj bi bilo s tem v zvezi narobe pa celo sami ste prej navedli, da je nastopila situacija v kateri je vprašanje o teh praksah različnih. Jaz verjamem, da mnogo več veste tisti, ki ste bili pri tem zraven v prejšnjem mandatu. Ne morem jaz več vedeti. Razen, če bi šel to preučevati resno. Pa nisem uspel, niti se nisem trudil, ker ne vidim tukaj kakšnega silnega vprašanja, saj iz vidika Poslovnika ne. Naj ustrezne službe dajo mnenje. Naj povedo. Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa za vaše mnenje. Upoštevam predlog predlagatelja in dajem na ... Gospod Gumzar.

MILAN GUMZAR: Hvala lepa. Seveda v vsakem primeru ugotavljam, da imamo po vsej verjetnosti največ težav z letnico 2005 oziroma kako je bilo sprejeto v prejšnjem mandatu. Zato pravzaprav popravljam svoj sklep. Obravnava predloga zakona na Odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje naj se prekine in odloži na eno od naslednjih sej. Predlagamo kolegiju predsedstva Državnega zbora Republike Slovenije, da ponovno odloči s kakšnim načinom se sprejme ta predlog zakona. Pika.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Ponovno pojasnjujem. V skladu s dosedanjo prakso bom dal na glasovanje prvi del sklepa ali moj predlog in nič drugega. Gospa Oražmova.

CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo. Jaz predlagam gospod predsednik, da se v zvezi z drugim delom sklepa, v katerem vi trdite, da ni v skladu s Poslovnikom, opredeli Zakonodajno-pravna služba. Jaz nisem slišala še tega mnenja. Ali Zakonodajno-pravna služba meni, da imate prav, da je drugi del sklepa v skladu z vašo interpretacijo, resnično ni v skladu s Poslovnikom.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Če bo Zakonodajno-pravna služba želela, ji bom dal besedo. Gospod Grims.

MAG. BRANKO GRIMS: Neodvisno od tega predloga oziroma oblike, če bo izglasovan, vendarle mislim, da bi bilo dobro gospod predsednik, da bi uresničili tisto vašo napoved in podnaslovili tudi na pristojno komisijo Državnega zbor, torej komisijo za Poslovnik, vprašanje ali ima zakon v trenutku ko od njega ostane samo še naslov, pogoje za kakršno koli nadaljnjo obravnavo? Ker trdim, da je seveda to, tako kot sem že prej povedal, kreganje za oslovo senco in to neodvisno od večine s katero se to sprejema ali pa ne sprejema in je čisto izgubljanje časa in predlagam, da se res to zaključi.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. To bom seveda tudi storil v primeru, da bo izglasovan sklep, da zakon, torej, da bi bil izglasovan, v primeru, da bi izglasovali sklep,

20. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) da bi nasprotovali sklepu, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Gospod Ravnikar.

ALEKSANDER RAVNIKAR: Hvala predsednik. V sklepu, ki ga je predlagala skupina s prvopodpisanim Milanom Gumzarjem, ni nič o zakonu, ki je ostal brez člena. Nobenega takega vprašanja ni postavljenega v tem predlaganem sklepu. Torej govori kolega Grims o nečem drugem. Lahko bi se tudi še na kaj drugega obrnil, ampak to ni v zvezi s predlaganim sklepom prav nič in bi predlagal, da se na to osredotočimo kaj je predlagano. Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Ponovno poudarjam. Ne boste dosegli izsiljevanja. Postopek bom vodil v skladu s Poslovnikom, boste dobili besedo in nič drugače. Gospod Čepič. .../Oglašanje iz klopi./... Ne. Gospod Čepič se je prej. Boste dobil. Boste dobil besedo. Gospod Čepič jo ima zdaj.

BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo. Celo opazili ste me danes. Proceduralni predlog imam. Da bi prosil Zakonodajno-pravno službo, da se opredeli in nam pojasni njeno stališče do predlaganega sklepa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Izvolite Zakonodajno-pravna služba. Gospod Sterle.

BOŽO STERLE: Hvala za besedo. Saj bom zelo kratek. Poslovnik na seji odbora razlaga predsednik. Zakonodajno-pravna služba nimam nikakršnih pristojnosti in vlog v zvezi s tolmačenjem postopka in Poslovnik. Za to je komisija za Poslovnik, ki lahko Zakonodajno-pravno službo prosi za mnenje o določenem pravnem vprašanju. Tako, da jaz postopka in seveda ravnanja in tega, kar bo predsednik dal na glasovanje ne bom komentiral, ker ni okviru naših nalog. Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Gospod Ravnikar.

ALEKSANDER RAVNIKAR: Hvala za besedo. Ne vem kaj v mojih besedah je bilo takega, da je mogoče označiti kot tisti tip nasilja, ki se mu reče izsiljevanje. Vi ste namreč to s tem označil moj nastop in tudi ne vem kaj vam daje osnovo za kaj takega, razen, če imate kakšno nadnaravno sposobnost, da vidite meni v glavo ali pa še komu. Teh nadnaravnih sposobnosti jaz ne priznavam, niti ne prepoznavam. Torej mislim, da, upam, da vam je ušlo to izsiljevanje, ne bo vam uspelo. Jaz nič ne izsiljujem. Prav nič ne izsiljujem, ampak samo opozarjam na vsebino sklepa in na to kako bi bilo po mojem treba ravnati. In to sem tudi predlagal. Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Jaz sem vam pa že odgovoril. Sprašujem predlagatelje ali dam lahko na glasovanje prvi del? V nasprotnem primeru bom dal na glasovanje svoj predlog sklepa. Izvolite gospod Gumzar.

MILAN GUMZAR: Kot predlagatelj seveda na nek način zahtevam, da mi poveste kateri člen Poslovnika govori o tem, da drugega dela sklepa ne morem predlagati?

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Sem vam že pojasnil. Hvala lepa. Hvala lepa. Sem že pojasnil in ne bom ponavljal kot papagaj. Ker niste umaknili predloga, bom dal na glasovanje, prosim, če poslušate, naslednji predlog sklepa. Zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Poglejte tipke dobro, ker

21. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) mislim, da se je malo pozno sprožila naprava. Zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Končujemo. Hvala lepa. Ugotavljam, da predlog sklepa ni sprejet, zato bomo točko dnevnega reda prekinili in zaprosili za stališče poslovniško komisijo. Osebno namreč menim, da tak predlog sklepa, kakršen je bil izglasovan, ni normalen. Namreč izglasovali smo predlog sklepa, da zakon, ki ima samo naslov, lahko pošljemo v Državni zbor. Prekinjamo to točko dnevnega reda in jo prelagamo na eno od naslednjih sej. .../Izklop mikrofona./...

Prehajamo torej na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2009, ki ga je v obravnavo na podlagi 40. člena zakona o javnih financah in 166. Poslovnika Državnega zbora predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog rebalansa proračuna bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo v skladu s 166. členom Poslovnika. Gradiva, ki ste jih prejeli so naslednja. Prvič, torej rebalans proračuna, ki je objavljen v Poročevalcu številka 85/09, imamo tudi mnenje sodnega sveta. K točki dnevnega reda smo vabili predstavnike Ministrstva za finance, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje in predstavnike sodnega sveta. Slednji so svojo prisotnost opravičili.
Predlog rebalansa proračuna bomo v skladu s petim odstavkom 166. člena Poslovnika Državnega zbora obravnavali le iz vidika pristojnosti našega odbora. Predlog za spremembo izdatkov na teh področjih se lahko uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Pričenjamo torej z obravnavo predloga rebalansa proračuna. Do tega trenutka nisem dobil nobenega amandmaja kvalificiranih predlagateljev, niti predloga za kakšen amandma odbora.
Uvodno besedo dajem predstavnikom, odnosno jih pozivam, če želijo podati dodatno obrazložitev in sicer najprej predstavnikom Ministrstva za finance. Izvolite.

BOŠTJAN MRAK: Boštjan Mrak, Ministrstvo za finance, direktorat za proračun. Jaz bi samo kratek uvod dal k temu rebalansu. Drugačne napovedi makroekonomskih agregatov od tistih na katerih temelji sprejeti proračun, to je prvi rebalans, je imel za posledice drugačna gibanja proračunskih prihodkov od napovedanih. Zato so bili potrebni ukrepi in vzpostaviti novo ravnovesje med pričakovanimi proračunskimi prihodki in največjimi možnimi odhodki ob višjem proračunskem primanjkljaju. Po predlaganem rebalansu državnega proračuna so predvideni prihodki, ki jih bodo za dobrih 1,7% ali skoraj 617 milijonov

22. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) nižji od lanske porabe, od lanske realizacije in za 863 milijonov nižji od prvega rebalansa. Prilagojeni proračunski odhodki, ki bodo zagotavljali tudi 125 milijonov dodatnih transfernih odhodkov v pokojninsko blagajno za nemoteno izplačevanje vseh pravic upokojencem, bodo nižje od sprejetega rebalansa 09 za 157 milijonov. Proračunski primanjkljaj bo znašal 1,8 milijarde evra ali 5% bruto družbenega proizvoda in bo za dobri dve % točki višji od načrtovanega.
Čisto eno kratko predstavitev še o prihodkih. Prihodki so načrtovani v višini 707 milijard, 7,9 milijarde. Od tega 6,7 milijarde davčnih prihodkov, 352 milijonov nedavčnih prihodkov, kar to so glavne postavke. Odhodki državnega proračuna se s tem novim rebalansom znižujejo za 157 milijonov. Zaradi zakonskih obveznosti državnega proračuna do pokojninske blagajne in zmanjšanih izvirnih prihodkov pokojninske blagajne, se morajo proračunski odhodki povečati za 125 milijonov evrov. Da bi proračunski primanjkljaj ostal v meji vzdržnega, bi bilo potrebno tako ostale proračunske odhodke znižati za 282 milijonov evrov. To je grobi okvir.
Pri tem moram povedati, da smo bili z vsemi resorji usklajeni glede drugega rebalansa. To je v tem primeru z Ministrstvom za javno upravo, z Ministrstvom za pravosodje in s pravosodnimi organi. Del predloga rebalansa .../Nerazumljivo./... je z njimi usklajen. Kar se tiče sodišč, ki so en del pravosodnih organov, smo bili tudi usklajeni z njimi. Njihov rebalans se glede na prvi rebalans, praktično ni popolnoma nič spremenil, ker so odhodki v prvem delu letošnjega leta kazali na povišanje odhodkov glede na prejšnja leta in je tako njihov proračun ostal enak. Predvsem se je povečala ponovno poraba za brezplačno pravno pomoč in stroške sodnih postopkov. K temu moram še komentirati ta dopis, ki sem ga dobil pred kratkim, pred eno uro in to je sicer mnenje sodnega sveta, da se za njihov finančni načrt oziroma za predlog rebalansa dve, za sodni svet ne strinjajo. Sodni svet ima sicer pravico do mnenja o proračunu sodišč, vendar pa se ta mnenje ne nanaša pravzaprav samo na njihov finančni načrt, predlog finančnega načrta kot neposrednega proračunskega uporabnika. Ker pa je sodni svet v okviru predlagatelja finančnih načrtov vrhovnega sodišča, mora to uskladiti z vrhovnim sodiščem. Z vrhovnim sodiščem pa smo usklajeni.

23. TRAK: (SC)

(nadaljevanje) Tako da, to njihovo mnenje mislim, da ne vpliva na predlog rebalansa, gre za pravosodne organe oziroma za sodišče v tem primeru. Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Slednje, kar ste povedali sem želel tudi sam poudariti, da je 29. 6. 2009 prišlo negativno mnenje Sodnega sveta. Besedo dajem predstavnikom ministrstva, javna uprava, notranje zadeve, pravosodje. Verjetno, ministrica Krebs.

IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa. Kljub temu, da so pred spoštovanimi člani in članicami odbora pisne obrazložitve tako zmanjšanja proračuna na postavkah posameznih ministrstev kot v nadaljevanju programi, ki jih bomo izvajali, glede na očitno nepoznavanje aktivnosti aktualne vlade s strani opozicije in kritik, ki so bile pri prejšnji točki nalovljene bi vendarle želela dodatno obrazložiti delo Ministrstva za javno upravo, ki ga podpirajo proračunska sredstva tudi pri rebalansu proračuna za leto 2009.
Nesporno smo morali, zaradi dejstev, ki jih je predstavnik Ministrstva za finance pojasnil, pripraviti rebalans proračuna in poseči pravzaprav po pomembnih zmanjšanjih javnofinančnih odhodkov pri posameznih ministrstvih. Če smo pri prvem rebalansu zmanjšanje javnofinančnih odhodkov v javnem sektorju dosegli z zmanjševanjem stroškov plač za 103 milijone evrov je bila ambicija, da zmanjšamo pri pripravi drugega rebalansa, zaradi poslabšanih makroekonomskih pogojev stroške na področju z racionalizacijo delovnih procesov in na področju materialnih stroškov in investicij v osnovna sredstva za delo državnih organov. V pomembnem delu za enotno akcijo je državnim organom in tudi ostalim v javnem sektorju ta napor uspel in se izraža v zmanjšanju javnofinančnih odhodkov.
Na področju Ministrstva za javno upravo smo vse varčevalne ukrepe vzeli zelo resno in racionalizirali in dosegli prihranek na postavki Ministrstva za javno upravo za 7 milijonov 313 tisoč itd., od tega 6,3 milijone evrov na ministrstvu in skoraj milijon evrov pri delu upravnih enot, katerega zastopnik smo s pomembnim varčevalnimi ukrepi. Samo, da jih nekaj naštejem. Glede posodobitve in nakupov računalnikov smo zmanjšali to postavko za okoli 400 tisoč. Potem, zaradi združevanja fondov stanovanj, kot veste sem kot predsednica Stanovanjske komisije v sodelovanju z ministricami za obrambo in ministrico za notranje zadeve smo dosegli, da se nam bodo stroški opravljanja s stanovanji

24. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) na proračunskih postavkah zmanjšali, zaradi tega, ker bodo prazna in neuporabljena stanovanja prenesena na Stanovanjski sklad Republike Slovenije za potrebe neprofitnih stanovanj in v nadaljevanju mladih družin z aktivnostjo treh mesecev, torej lahko pričakujemo zmanjšanje stroškov na tej postavki. Stroški zunanjih izvajalcev so bili na vseh ministrstvih, zaradi tega, ker se je zakonodaja pisala pri zunanjih izvajalcih, bistveno večji na vseh ministrstvih, ta Vlada je dosegla zmanjšanje sredstev za delo zunanjih izvajalcev, ker je sprejela sklep, da bomo predpise in ostale akte v sodelovanju s strokovnimi javnostmi sprejemali in izvajali naloge z lastnim kadrovskim potencialom. Tudi tukaj smo na našem ministrstvu zmanjšali stroške za 220 tisoč evrov.
Investicijsko vzdrževanje, smo ga povsod zmanjšali na minimum. Dosegli prihranek skoraj 3 milijone evrov. Potem na področju javnega naročanja smo vse obstoječe pogodbe; najemne in ostale ponovno pogajali, dosegli pomembne prihranke za 2,4 milijone evrov in tako naprej. Želim vam poleg tega, da smo dosegli prihranke z lastno racionalizacijo, torej lastnega poslovanja ali pa povedati, kje smo pa zagotovili pomembna sredstva v smislu podpore tistim programom, za katere menimo, da bodo povečali konkurenčnost gospodarstva, v okviru pristojnosti seveda, ki ga ima Ministrstvo za javno upravo. Ob tesnem sodelovanju z gospodarskimi zbornicami na ekonomsko-socialnem svetu, z obrtnimi zbornicami je nesporno sporočilo vseh teh deležnikov, da je birokratizacija, ki je še vedno izjemno velika pomembna ovira pri boljši konkurenčnosti našega gospodarstva. V preteklosti nekaj naporov je bilo narejenih. Gospodarstvo pravi, bistveno bistveno premalo in nezadostni.
V letu 2007 je bila sprejeta zaveza in sporočena Evropski komisiji, da bomo zmanjšali administrativna bremena v Republiki Sloveniji za 25%. Ta projekt, akcijski načrt je bil obljubljen v letu 2007 Evropski komisiji. Ampak potem zaradi predsedovanja bivše Vlade, zaradi tega, ker so bile v letu 2008 volitve, ni bil operacionaliziran. Zaradi tega imamo situacijo, ko smo morali, torej kot aktualna vlada sprejeti akcijski načrt, ne zgolj na papirju, ampak narediti akcijski načrt, ki je tudi finančno podprt v aktualnem proračunu. Torej, kako bomo zagotovili zmanjšanje bremen za 25% na področju dela vseh ministrstev, ker vsa ministrstva, tako Ministrstvo za okolje in prostor, na področju urejanja prostora, kot Ministrstvu za pravosodje v smislu izvršilnih postopkov, vsi pomembno vplivajo na položaj malih, srednjih, velikih in ostalih podjetij v Republiki Sloveniji.

25. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) V letu 2009 je torej podpora detektiranju ovir za gospodarstvo v okviru evropskih strukturnih skladov v letu 2009 in 2010 v višini milijona in pol evrov, kjer pričakujemo, da bomo s pomočjo zunanje strokovne javnosti, to je zbornic, nevladnih organizacij, tako kot to počne tudi Evropska komisija, opravili meritve predpisov, ki jih bo Vlada 9. julija sprejela kot tiste, ki povzročajo največ administrativnih bremen na delovnem področju vseh ministrstev. Ta akcija, ki se bo v letu 2010 intenzivno morala končati in bo morala rezultirati v letu 2011 s spremembo vseh predpisov ter čiščenjem bremen iz starih predpisov, ima torej, vam sporočam, pomembno finančno podporo.
Drugi del, ki smo ga komunicirali z gospodarskimi interesnimi združenji, je, kako omogočiti način sprejemanja novih predpisov, da le-ti ne bodo povzročali novih bremen podjetjem, ker se nam vedno znova dogaja, da ko sprejemamo nove predpise, ne izvajamo presoj učinkov predpisov, kar pomeni, da jim povzročamo nova bremena, in ko to ugotovimo, je seveda že prepozno. V tem delu imamo zagotovljena sredstva že v letu 2009. Spoštovani zbor bo septembra obravnaval resolucijo o normativni dejavnosti oziroma o pripravi boljših predpisov. Vlada spreminja poslovnik o svojem delu, navodilo za svoje poslovanje, kjer bomo z dvema pomembnima področjema okrepili pripravo boljših predpisov. In zato, da se bodo uradniki usposobili za delo, imamo v letu 2009 zagotovljenih 500 tisoč evrov evropskih sredstev, ki jih bomo porabili za te namene, torej pripravo predpisov, na način, kot bi jih morali že zdavnaj pripravljati, torej s sodelovanjem strokovne javnosti in z izvedbo presoje učinkov predpisov, ampak to natančneje ob resoluciji.
Ta prizadevanja smo podprli tudi z razvojem informacijske tehnologije, v katero je investiranih okoli 450 tisoč evrov, kar pomeni, razvoj e-demokracije na način, da bodo posamezne zainteresirane javnosti in sama ministrstva poslovala v sodobnem okolju, podprtem z informacijsko tehnologijo, v procesu sprejemanja predpisov na način, kot smo se že zdavnaj zavezali v lizbonski strategiji.
Na vseh ostalih področjih smo ohranili tudi investicijske aktivnosti. Gre za aktivnost vzpostavitve južne meje, kjer v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Ministrstvom za finance ohranjamo investicije za dokončanje mejnih prehodov, kot smo se zavezali. In sicer gre za mejne prehode, Petrina je bil že

26. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) odprt pred par meseci, do konca bomo lahko izvedli tudi z lastnimi prihranki, ker v nekem delu smo zmanjšali sredstva, tudi mejne prehode Zgornji Leskovec, Rigonce in Babno polje, ter tako v celoti izvršili dogovor in zavezo o dokončni vzpostavitvi schengenske meje in zagotovili prostore za delo policistov in carinikov. Torej, gledali smo, da se na področju investicij, tam, kjer imamo pripravljena gradbena dovoljenja, in na področja razvoja informacijskih tehnologij programski proces ne zaustavi. In to smo kljub pomembnemu zmanjšanju sredstev za delo Ministrstva za javno upravo dosegli in hkrati prerazporedili sredstva tja, kjer menimo, da lahko gospodarstvu s hitrim delom najbolje pomagamo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Gospod Urh, Poslanska skupina DeSUS, je dobil nadomestilo, nadomešča ga gospod Godec iz iste poslanske skupine.
V nadaljevanju dajem besedo predstavnikom Ministrstva za notranje zadeve, ki jih pa ni. Predstavnik Ministrstva za pravosodje, izvolite, državni sekretar, gospod Škrlec.

BOŠTJAN ŠKRLEC: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Naj na kratko predstavim vsebino tega drugega rebalansa, ki se nanaša na Ministrstvo za pravosodje.
V okviru Ministrstva za pravosodje je treba ta rebalans obravnavati ločeno za ožje ministrstvo in za Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Struktura je namreč pri obeh precej različna. Če govorim o rebalansu za ožje ministrstvo, lahko ugotovimo, da je zaradi varčevalnih ukrepov, o katerih ste več slišali tudi že od Ministrstva za javno upravo, prišlo do znižanja proračuna ožjega ministrstva, in sicer za približno 5 milijonov. Od tega je zmanjšanje proračuna za 1,4 milijona evrov doseženo na podlagi zmanjšanja postavk za investicije in izredno dodatno znižanje v višini 0,2 milijona evrov na posameznih postavkah, kot so predvsem najemnine in v manjši meri tudi izobraževanje ter investicije v pravosodju, kar pomeni analize in študije. Največji del, 3,3 milijona evrov znižanja je posledica prenosa porabe na projektih e-pravosodja v letu 2010. Toliko za ožje ministrstvo.
Za Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij pa naj povem, da tam znižanja proračuna ni, ampak smo dosegli v sporazumu z Ministrstvom za finance celo neko dodatno zvišanje v obliki 300 tisoč evrov, kar je posledica tega, da je treba na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij za obsojene osebe plačevati stroške socialnega varstva in zdravstvenega zavarovanja obsojencev. In to je povišanje, ki se v letu 2009 v tej višini odraža. Ohranili smo postavko investicij na isti ravni za Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Ta investicija predvsem pomeni 7 milijonov zagotovljenih sredstev za nadaljevanje izgradnje dveh novih blokov, infrastrukture in trafo postaje v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, ki je naš največji zavod in je že nekaj let v toku oziroma postopku obnove. Toliko na kratko z moje strani. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Predstavnikov

27. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Sodnega sveta pa ni, zato odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Tudi sam imam nekaj vprašanj.
Gospod Grims, ja.

MAG. BRANKO GRIMS: Moram reči, da sprašujem kje so predstavniki notranjega ministrstva. Ne vem, najbrž, ne vidim nikogar. Imel bi vprašanje za gospo ministrico, ki je tako vehementno, potem ko se je njena izjava, da te odločbe, ki jih izdajajo nimajo nobene veze z možnostjo uveljavljanja odškodnin za tako imenovane izbrisane, izkazala kot neresnična in nestrokovna. Potem v naslednjih dneh je izšel, zanimivo v hrvaškem časopisju, članek nekaterih tako imenovanih izbrisanih, kjer napovedujejo tožbe, ki naj bi obsegale od najnižje ocene, ki je bila tam navedena - 425 milijonov evrov do najvišje, ki se je glasila dva proračuna Republike Slovenije. Pa me samo zanima, glede na vehementno zatrjevanje gospe ministrice, da bodo izplačane vse odškodnine, kje v proračunu ima denar za te odškodnine, ki jih bo očitno, s svojo nestrokovnostjo, omogočila. Zelo me zanima kje v proračunu je ta denar, zlasti glede na spremenjene in zaostrene razmere.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Tudi sam imam nekaj vprašanj, predvsem za pravosodno ministrstvo. Konkretno, zelo konkretno, pa bi prosil če poskušate potem na koncu tudi odgovoriti.
Pri prejšnjem rebalansu proračuna sem opazil, da ste imeli na postavki, ne vem kako točno se postavka imenuje - ali pogodbeno delo ali priprava predpisov ali nekaj takšnega, izjemno izjemno povečanje sredstev. Zanimam kako je zdaj v novem.
Naprej me zanima; tri konkretna vprašanja; sodišče v Celju. Ali je zagotovljeno vse tisto, kar sodišče v Celju potrebuje za nadaljevanje del v Hudi jami? Namreč, vemo, da je tam verjetno pričakovati kar velike stroške. Ali so ta sredstva zagotovljena?
Konkretno tudi vprašanje o Institutu za narodno spravo, ali je finančno omogočeno vsaj neko normalno delovanje?
In bilo je veliko vprašanj in nekaj namigov da so se ali naj bi se, zato bi to rad javno slišal, sredstva za Komisijo za popravo krivic, mislim, da sem prav povedal, kar precej znižala. Bile so celo neke napovedi, da naj bi se znižale v takšni meri, da bi bilo delo te komisije, ne samo oteženo, pravzaprav onemogočeno.
Predlagam, da si predstavniki ministrstev beležijo vprašanja in bi mogoče skupaj na koncu.
Besedo dajem še članicam in članom odbora.
Gospa Jerajeva.

ALENKA JERAJ: Hvala.
Jaz ne vem, mogoče sem preslišala, sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje se tudi zmanjšujejo. Jaz mislim, da je bila pred časom sprejeta neka odločitev, da se gre v gradnjo nove stavbe, pač prejšnja vlada je pregledala koliko denarja nameni za razne najemnine, in številke so kar hude za pravosodne organe v tej državi, predvsem v Ljubljani seveda in zato je bila sprejeta neka odločitev, da se začne projekt oziroma da se zgradi nova sodna stavba v Ljubljani in da naj bi to bilo tudi zgrajeno v čim krajšem možnem času. In bi v zvezi s tem želela - kaj načrtujete, ker glede na to, da za več kot 1 milijon evrov

28. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) zmanjšujete sredstva za investicije najbrž potem tega denarja ne bo, da bi ta stvar lahko tekla naprej.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Strokovne službe prosim, da še preverijo kako je s predstavniki notranjega ministrstva, ker sicer tisto očitno ne bomo zaključili. Še kdo želi od poslank in poslancev? Gospod Kek, izvolite.

FRANCI KEK: Hvala za besedo. Za ministrico imam vprašanje. Zanima me kaj je s sredstvi za nevladne organizacije?

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Upam, da ste zabeležili tudi ministrica tisto vprašanje gospoda Grimsa. Glasilo se je kaj je z izbrisanimi in odškodninami. To je verjetno res vprašanje za notranjo ministrico.

MAG. BRANKO GRIMS: Da ne bo nesporazuma. Prvič, to sem naslovil direktno na Ministrstvo za notranje zadeve, kajti ministrica Katarina Kresal je izrecno zatrdila javno in ne samo enkrat, da bodo izplačane vse odškodnine, to je storila potem, ko se je že izkazalo kot nestrokovna njena trditev s katero je utemeljevala tudi vse svoje nastope ob interpelaciji, češ, da izdajanje teh odločb, ki jih zdaj vehementno izdaja, nima nobene zveze z možnostjo uveljavljanja za izplačevanje odškodnin za tako imenovane izbrisane. No, potem je prišla sodba, ki je v resnici že iz lanskega leta, vendar prej javnosti očitno ni bila znana, da je sodišče izrecno presodilo, da so prav te odločbe podlaga na osnovi katere začnejo znova teči roki za vlaganje odškodninskih zahtevkov in potem smo lahko nekaj dni za tem v hrvaškem časopisu, to je zanimivo, prebrali izjave nekaterih tako imenovanih izbrisanih, da bo ta vsota v najnižjem obsegu nekje 425 milijonov, najvišja, domnevajmo, upajmo, da je bila pretirana, je bila pa celo dva celotna proračuna Republike Slovenije. Ampak, glede na trditev gospe Kresalove, da bodo izplačane vse odškodnine, kar je večkrat ponovila, samo sprašujem kje v proračunu glede na te zaostrene razmere se nahaja ta denar rezervacija za odškodnine tako imenovanim izbrisanim? Resnično me to zanima komu bodo vzeli, šolstvu, zdravstvu ali upokojencem ali tistim socialno šibkim, zelo me zanima od kje bo ta denar šel in najbrž ljudi tudi.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Jaz mislim, da je vaše vprašanje izjemno, izjemno utemeljeno, posegel sem vam pa v besedo, zato, ker sem mislil, da ima gospa Potrata proceduralni predlog, pa bi potem vi nadaljeval, ker se je oglašala. .../oglašanje iz klopi./... Ja, imate.

MAG. MAJDA POTRATA: Hvala, gospod predsednik. Jaz za enkrat še s svojim spominom sežem tako daleč, da lahko obudim celotni postopek postavljanja vprašanj vabljenim na to sejo in gospod Grims je postavil vprašanje ministrici za notranje zadeve. Zdaj, če se je kdo zmotil in tega ne ve komu je bilo vprašanje zastavljeno, je bilo to pravzaprav samo tisto kar bi bilo treba povedati, ne pa še enkrat celotnega vprašanja ponavljati. Saj jaz ne vem zdaj, če ste poprej opominjali poslanke in poslance opozicije kako zavlačujemo ne vem v katero vrsto postopkov boste uvrstili to kar dela gospod Grims.

29. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) Jaz pa imam postopkovni predlog, da bi morebiti vendarle, če je potrebno prekinili sejo, če vam je popustila koncentracija da si bomo lahko zapomnili tiste stvari, ki so bile že povedane. Ampak jaz za pol ure nazaj pa še vem kaj je bilo povedano. To pa res že presega vse meje. Ne govorim o tem, da gospod Grims se sklicuje na nekatere dokumente za katere ima zdaj pooblaščenka za dostop do javnih informacij tudi vprašanja kako so sploh lahko prišli v javnost ampak dobro, to je drugo vprašanje na katera bo moral kdo drug odgovarjati. Ampak to, kaj je bilo postavljeno pa že postopkovno torej predlagam, da se skušate prilagoditi temu, da so naše psihofizične sposobnosti še tolikšne da si utegnemo zapomniti kaj je kdo od opozicijskih poslancev vprašal. Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Takoj bom dal naprej besedo. Najprej pa ugotavlja, gospa Potrata, če ste prestopila v opozicijo, ste presegli ali kako napreč rekli ste v razpravi, da v opoziciji ste govorili...

MAG. MAJDA POTRATA: Ja saj, gospod Grims je v opoziciji.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Ne, sama zase ste rekla...

MAG. MAJDA POTRATA: Če dovolite prosim... Ja, jaz mislim...

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Nimate še besede, nisem vam je še dal, počasi. Najprej je roko dvignil gospod Ravnikar, ker ne vem kaj želi razpravo ali proceduralno, ker je razprava ali kaj ste želeli?

ALEKSANDER RAVNIKAR: Rad bi v tej postopkovni razpravi dal eno pojasnilo.
Tam, kolega poslanec govori o nekih odškodninah pri čemer je ustavna norma, ker je potrebno odškodnino za znano škodo plačati ali govori proti tej Ustavi ali proti čemu drugemu? Poslušal sem njegovo velikansko predavanje o vrednotah, povračilo škode je vrednota v kupu mednarodnih dokumentov najdimo primerna mesta. Za delo upravo recimo na področju evropske socialne listine v mednarodnem paktu o ekonomskih in političnih pravicah in tudi v splošni deklaraciji človekovih pravic bi našli takšno mesto.
Tako da ali gre za popolno nepoznavanje ali pa zanalašč uporabo tistega kar je bilo že prej omenjeno. Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Ja postopkovnega niste dali, to je zloraba. Kar se tiče pa...

ALEKSANDER RAVNIKAR: Jaz sem dal pojasnilo...

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Ne, nisem vam dal ponovno besede lepo prosim. Vidim pa da ste izjemno usklajen z opozicijo za kar se vam tudi zahvaljujem, iz temeljnega razloga, ker opozarjate na isti problem kot opozarja gospod Grims, namreč na postavko, kjer bomo ta znak dobili zato da bi, vi trdite, da je potrebno to izplačati, seveda je potrebno gospod Grims pa sprašuje kje je postavka. Hvala lepa za podporo. Gospod Grims.

MAG. BRANKO GRIMS: Poglejte, jaz bi najprej lepo prosil da skladno s Poslovnikom umirite koalicijo, ki je očitno do neskončnosti živčna, ker vedo da pravzaprav so se popolnoma zaveslali. Poglejte, zdaj smo bili priča tega, da je gospa Potrata govorila proti temu, da sem postavil vprašanje gospe ministrici, ki je v trenutku, ko sem ga jaz postavljal ni bilo tukaj in sem ga zato moral ponoviti, da ne bi bila gospa ministrica zavedena, ker je predsedujoči potem njej naslovil vprašanje pa sem hotel opozoriti, prvič da sem naslovil na drugi naslov in drugič sem moral obrazložiti tudi vsebino, ker je bilo preveč enostavno povzeto in ne bi mogla gospa ministrica, tudi če bi hotela, na to v nobenem primeru odgovoriti.
In drugič, seveda bi lepo prosil, da se pozorno poslušamo in tudi v temu smislu bi

30. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) bil moj procesni predlog, da v temu smislu opozorite koalicijo, da je dober politik tudi tisti, ki posluša sogovornika kajti, če bi gospodje iz koalicije poslušali bi vedeli, da sem samo vprašal iz katere postavke bodo šla sredstva, nisem o ničemer drugem govoril. In sem vprašal kje so skrita ta velika sredstva, iz kje bodo šla ali jih bodo vzeli vrtcem ali jih bodo vzeli šolam ali zdravstvu ali starejšim osebam ali socialno šibkim... Zelo me zanima kam bodo šle te odškodnine za katere je gospa Kresalova vehementno obljubila, da bodo v celoti izplačane.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Moment. Najprej moramo razčistiti kaj kdo od vas želi. Vem samo za gospo Potrato, da želi postopkovno, še pred njo pa so roke dvignili gospod Jerovšek, gospa Bebler in gospod Ravnikar. Sprašujem gospoda Jerovška, gospo Beblerjevo in gospoda Ravnikarja kaj želijo? .../Medsebojno pogovarjanje./... Prosim če daste postopkovni predlog namreč prej ste izkoristil in ga niste dali. Izvolite.

ALEKSANDER RAVNIKAR: Moj postopkovni predlog, prvi je, da predsednik ne bi več ocenjeval komu je bila dana podpora in navijal za opozicijo. Ker se je meni zahvalil za podporo opoziciji.
In drugo, bi predlagal, da bi predsednik večkrat uporabljal slovenščino. Zelo lepo bi se mi zdelo. In da ne bi takrat, ko sicer po obliki kaže na vikanje uporabljal tikanje, tako kot je pri moji kolegici Majdi Potrata večkrat navedel, boš videla in podobno. Boste videla...

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Se lahko prosim izklopite? Če ne veste kaj pomeni boste videla je to vikanje... Jaz vem...
Ali si lahko gospod Ravnikar ne jemljete besede. Niste dobili besede. Zato sprašujem naprej. .../Oglašanje s klopi./... Nimate besede. Gospa Potrata ima postopkovno.

MAG. MAJDA POTRATA: Ja, postopkovno imam. Najprej bi pa povedala da na to kar je opozoril kolega Ravnikar se v jeziku imenuje polovično vikanje, je dopuščeno v pogovornem jeziku, v položaju kakršnem smo pa zdaj pa ne. Kar pomeni, da bi bilo dobro, da bi uporabljali zborni jezik v temu Državnemu zboru. Ampak to je problem, ki ni samo formalne narave ampak tudi vsebinske.
Gospod predsednik, jaz bi vas lepo prosila, da bi, ker vi ste očitno zelo občutljivi za nekatere stvari, vendarle opozorili poslance opozicije, da govorijo o postavkah v proračunu, ki niso bile dosojene in o katerih je v resnici nemogoče, da bi bile vključene. Še

31. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) nobena odškodnina ali zahteva za odškodnino ni postala pravnomočna in izvršljiva in vi to dobro veste pa tu tolerirate in gospod poslanec Grims je trikrat o isti stvari govoril, ob tem, da ste vi spregledali komu je bilo namenjeno vprašanje in jaz sem vas prosila, postopkovno in vas še enkrat prosim, če koncentracija popušča, da prekinemo sejo za toliko časa, da se malo sprehodimo, da bomo spet vedeli kdo komu kaj goovri in na katera vprašanja, ki jih nekateri zastavljamo sploh lahko pričakujemo odgovore. To postaja že prava farsa. Vi dopuščate tukaj vprašanja najrazličnejša, o stvareh, ki jih ne more v proračunu biti in sploh ne realizirate in se delate smrtno resnega. In potem še meni pripisujete, da se jaz zavzemam za opozicijo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Tega vam jaz nisem pripisal ampak ste v razpravi povedala nekoliko drugače in jaz sem vas razumel kot da ste članica opozicije tako sem vas razumel, zato sem vam to rekel.
Kar se tiče pa vaše konkretne zadeve, ker mene opozarjate o tem, da govorimo o stvareh, ki pravzaprav ne morejo biti predvidene v proračunu, tisti ki poznajo proračun vedo, da obstajajo tudi proračunske rezerve namreč, ko pride do izvršljivosti nekaterih odločb in do teh odločb bo zagotovo tudi prišlo do izvršljivosti potem moraš denar imeti.

MAG. MAJDA POTRATA: Replika! Replika na vas...

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Ne vem če sem vas omenil. Govoril sem vam... .../Oglašanje s klopi./... Moment, nimate še besede. Govoril sem vam res pa je, da vas nisem imenoval. Ampak vseeno vam dam repliko.

MAG. MAJDA POTRATA: Gospod predsednik.
Tisto čemur jaz nasprotujem je to in ravno takšno je tudi vaše pojasnilo bilo, zato sem se k repliki oglasila; v govorite o proračunskih rezervah, gospod poslanec Grims pa zavaja javnost, ker ve da je to televizijski prenos in govori, da bodo domnevne dosojene in izplačane odškodnine šle iz denarja za vrtce, za šole in tako dalje. To je spodbujanje sovražnosti do neke določene skupine ljudi in vi kot predsednik Odbora za notranjo politiko, pravosodje bi morali takšnemu govorjenju napraviti konec. Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Ne strinjam se seveda z vami in zavračam to kar trdite. Prej gospod Irglovo nisem razumel ali želi, kaj želi, razpravo? Ja, gospod Grims, ima repliko. Prosim.

MAG. BRANKO GRIMS: Hvala.
Zdaj mislim, da bi bil res čas, da gospo Potrato, gospod predsednik, opozorite na način njenega komuniciranja in pričakujem tudi njeno opravičilo. Kajti, če bi gospa Potrata pozorno poslušala kaj sem povedal, sem navedel številke objavljene v hrvaških medijih, ki so jih navajali sami, tako imenovani, izbrisani. Tega

32. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) si nisem izmislil jaz niti nihče med nami ampak tako imenovani izbrisani so sami dali neko oceno, to je dobro, da so vsaj približno vidi za kaj v resnici gre in seveda ta številka močno presega vse tiste rezerve in vse ostalo o čemer ste govorili zdaj. Torej bo kajti ko bodo stvari izvršljive bo ta denar v proračunu že moral biti in me samo zanima komu bost vzeli, na kateri postavki bo ta denar šel; ali bo šel šolstvu, zdravstvu, vrtcem skratka kje nameravate vzeti ta sredstva za izplačilo teh odškodnin kajti gospa Kresalova je bila več kot jasna, vsa izplačila bodo opravljena.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Strokovne službe še preverjajo kako je s prisotnostjo notranje ministrice, sicer bomo prisiljeni tisti del izločiti in ga ločeno obravnavati. Gospod Jerovšek.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa.
Tudi mene je zbodla nenavadna živčnost koalicijskih strank ob tem, ko je bilo omenjeno tudi izplačilo odškodnin za tako imenovane izbrisane. Jaz mislim, da je to pomembno vprašanje kajti .../nerazumljivo./... ministrice Kresalove, ki je to zelo vehementno zagovarjala in seveda jaz se strinjam, da je preko sodišča odobrena škoda ali pa to, da je to neka vrednota, ki jo zelo .../Nerazumljivo./... zagovarja gospod Ravnikar.
In se pa čudim, da se danes sklicuje tukaj vrednota, včeraj, ko pa smo eklatantno govorili o vrednotah pa je bilo zavračanje vrednot, ki jih je evropski parlament ločil nekako oklical. Celo je bilo predlagano iz teh istih vrst črtanje dokumenta, ki govori o vrednotah. Tako da bi plediral tukaj za bolj konsistentno nastopanje pa da dejansko pri nekih vrednotah ostajamo.
Glede tega, tudi je bilo rečeno, da je neka sodna odločba nezakonito ali protipravno prišla v javnost. Tukaj se jaz ne morem strinjati, če so na naših sodiščih sojenja večinoma javno in tudi odločbe sodišč so javne, da bi tukaj bilo storjenega kar koli napačnega. To je širši interes javnosti in dejansko v takšnem interesu javnosti se lahko tudi v parlamentu govori in poroča. Jaz mislim, da... Hkrati je pa bilo včeraj z nekega mesta opozorjeno na dvojna merila, ki se v tej službi tam tudi uporabljajo. Pri enih se da na spletno stran pri drugih se pa grozi s sodnimi pregoni.
Tako da, jaz bi samo plediral še enkrat, bodite bolj dosledni, bolj uravnoteženi, ko govorite o vrednotah. Mislim da je te vrednote potrebno spoštovati .../Nerazumljivo./... Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Predstavnike notranjega ministrstva kot kaže ne bo zato bomo ravnanje in delo odbora temu prilagodili. Gospa Beblerjeva, izvolite.

33. TRAK: (SB)

DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Žal mi je, ko slišim, da predstavnika notranjega ministrstva ne bo, zaradi tega, ker mislim, da smo spet soočeni z neko tematiko, ki jo je treba na nek način obravnavati in tudi razčistiti nekatera vprašanja. Jaz se strinjam, da je treba tudi vedeti če bo prišlo do odškodnin kje bomo vzeli, kje bo država vzela in zato bi bilo zanimivo slišati ministrico za notranje zadeve, če bi nam pojasnila kako oni za enkrat ocenjujejo na ministrstvu te možne odškodnine. Dejstvo pa je, da danes ta razprava kaže na to, da poskušajo nekateri kolegi tako imenovani kolegi poslanci iz opozicije prikazati zadevo na ta način, češ, ko bi Državni zbor sprejel predlog ustavnega zakona, potem odškodnine nikakor ne bi prišle v poštev. To pa je manipulacija in to je zavajanje, kajti tako kot je že povedal kolega poslanec Aleksander Ravnikar, dejstvo je, da neke odškodnine bo treba plačati v kolikor bo za vsak konkreten primer sodišče tako prisodilo. In v tem smislu sem jaz hotela vprašati ministrico za notranje zadeve ali morda bo tudi tisti denar, ki je bil poprej načrtovan s strani Ministrstva za notranje zadeve, ko je bil še minister za notranje zadeve gospod Mate in tisti denar, ki je bil namenjen za sklepanje najemne pogodbe za novo zgradbo za katero je podpisal investicijsko pogodbo z investitorjem pa v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih, ali bo morda tisti del tega ogromnega denarja, kot smo slišali, morda namenjen za odškodnine? To bi jaz rada recimo vedela. Oziroma kaj se je zgodilo s tistim denarjem, ki je bil prvotno namenjen za izredno visoke najemnine za novo zgradbo, ki naj bi jo uporabljalo Ministrstvo za notranje zadeve? Ali pa je bilo mogoče, da tega denarja v proračunu sploh ni bilo predvidenega? Če pa je bil predviden, potem pa mora nekje biti. Pa me zanima kam bi šel zdaj po novem, ko se tista najemniška pogodba menda odpoveduje oziroma je bila odpovedana? Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Gospa Irgl.

EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Nisem se nameravala oglasiti, ampak glede na to, da zdaj vidimo, da v koaliciji so popolnoma neusklajeni, gospa Beblerjeva je jasno povedala, da tudi želi odgovore in da želi vedeti od kje bo vzet denar za odškodnine izbrisanim za katere je gospa ministrica dejala, da bodo absolutno izplačane in moram reči, da ne razumem te živčne vojne na strani koalicijskih poslancev, ko se govori o tem vprašanju. Popolnoma jasno je, da javnost in tudi poslanci moramo vedeti od kje se bodo vzela sredstva za te odškodnine. In gospod Grims je postavil samo preprosto logično vprašanje od kje bo spoštovana ministrica vzela sredstva za izplačilo odškodnin. To je v interesu javnosti navsezadnje, da izve in tudi se strinjam z gospo Beblerjevo. Zelo dobro je povedala in mislim, da bi bilo dobro, da tudi ostali iz koalicije prisluhnete njenim besedam. Sicer je ta streznitev, ki jo je zdaj omenila gospa Beblerjeva, prišla malce prepozno, ampak še vedno v dovolj dobrem času, da se lahko ugotovi od kje bomo ta sredstva dobili.
Kar se pa tiče slovenščine, tukaj pa se gospa Potrata

34. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) z vami popolnoma strinjam, mogoče celo prvič, ampak resnično. Poslanci žal ne uporabljamo, bom rekla, ne dvojine, ne prave vikalne oblike in mislim, da bi bil zadnji čas, da se glede na to, da smo v Državnem zboru, kjer se sicer razpravlja na dolgo in široko, ampak, da se razpravlja tudi na način, da znamo uporabljati tako dvojino kot vikalno obliko.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Se strinjam, bom rekel mogoče bomo pa to lahko opravili brez zunanjih sodelavcev, ker sami glede na to, da je kar veliko profesionalcev na tem področju. Gospa Jeraj, izvolite. Gospa Beblerjeva, repliko.

DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa. Jaz bi samo to gospe Irglovi povedala. Jaz se vam najlepše zahvaljujem za vaš trud, da bi razlagali to kar sem jaz povedala in kaj sem mislila, ker mislim, da pri tem ne boste uspešni. Vseeno najlepša hvala. Povedala pa sem to kar sem rekla in pri tem vztrajam. Mislim pa, da bi morda kdo utegnil tudi razumeti to kar sem pa nameravala povedati, da je prejšnji minister za notranje zadeve sklenil pogodbo v nasprotju z zakonom in da je posledica te pogodbe bil nek zelo velik denar. In me zanima ali je bil tisti denar predviden v proračunu in če je bil predviden zakaj se bo zdaj porabil glede na to, da se ne bo porabil za najemnine? Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Bom poskrbel, da bo do tovrstnih odgovorov prišlo. Gospa Jerajeva.

ALENKA JERAJ: jaz se opravičujem. Jaz sem pričakovala, da se bomo vsaj pogovarjali res o proračunu in da ne bo težav s tem, če poslanci ministrom ali državnim sekretarjem zastavljamo vprašanja v tem smislu, torej o proračunskih postavkah, ker to je na dnevnem redu in o tem naj bi se tudi pogovarjali.
Jaz sem eno vprašanje že zastavila Ministrstvu za pravosodje, zdaj pa, ker nisem imela prej vseh materialov pri sebi, bi rada še nekaj stvari odprla oziroma bi prosila za informacijo s strani ministrstva. Omenila sem že investicije in zmanjšanje sredstev na investicijah, to mi boste verjetno odgovorili, ampak zelo pomembno se pa zmanjšujejo tudi sredstva za modernizacijo pravosodnega sistema, E-pravosodje. Mi vemo, da se pogosto pogovarjamo o neenotnih evidencah, vodenje spisov, ki se potem kar nekje izgubijo in o podobnih zadevah, ki bi najbrž že zdavnaj morale biti za nami in na vseh možnih področjih prehajamo na elektronsko poslovanje. Tukaj pa na področju sodstva kot da smo malo za tistimi, ki, torej nas prehitevajo tudi manj razvite države na tem področju. Vemo, da je prejšnji minister Virant določene spremembe naredil na področju upravnih enot. Nadaljevanje tega, da smo bolj konkurenčni, da smo bolj učinkoviti, da skrajšamo trajanje sodnih postopkov je zagotovo tudi nek primeren način elektronskega poslovanja tudi v sodnem sistemu in me zato zanima zakaj tukaj kar za 3,5 milijonov evrov zmanjšujemo sredstva? Zdaj ali smo stvari tako slabo pripravili ali ne vem kaj se je dogajalo, mi bo minister, upam, povedal. Vemo, da naši eksperti s tega področja celo svetujejo po drugih državah, med drugim je to celo minister počel, potem bi človek že pričakoval, da te stvari najprej uredimo doma. In če smo nekako pohvaljeni na področju upravnih enot ali pa upravljanja države, torej dela državnih organov in smo nekje v vrhu evropskih lestvic po E-upravi je precej

35. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) nelogično, da v pravosodnem sistemu pa temu trendu ne sledimo.
Zanima me tudi zmanjšujejo se sredstva centra za izobraževanje v pravosodju. Zdaj, učinkoviti sodniki, tožilci, pravobranilci so ponovno lahko spet boljši, konkurenčnejši, bolj učinkoviti, če so dovolj izobraženi, če temu namenjamo potrebno pozornost, kajti tudi to je velikokrat razlog ali pa vsaj izgovor za kakšno predolgo sojenje, torej da je potrebno sodnike dodatno izobraževati, usposabljati, sodnike, tožilce, vse ostale. In me zanima zakaj tudi tukaj zmanjšujemo sredstva?
Potem me zanima v primerih, ko Slovenija na evropskem sodišču za človekove pravice zgubi oziroma Slovenija, se pravi, ko naši državljani uveljavijo svoje pravico tam in jim je država v tem primeru dolžna izplačati odškodnino oziroma poravnati neko napačno odločitev sodnika, ki je bila sprejeta, jo popraviti. Me zanima ali to bremeni potem Ministrstvo za finance, pravobranilstvo, ali bremeni tisto sodišče, kjer je napaka nastala oziroma kjer je prišlo do napake sodnika in ali sodnik v tem primeru kakorkoli odgovarja, ali ga kdo povpraša po odgovornosti oziroma so sploh kakšni inštrumenti v tem smislu? Ker tega v tem vašem delu ne najdem.
In ali je sploh kdaj bilo recimo vprašanje o tem, ker kolikor vemo zdaj se je dejansko veliko takšnih primerov zgodilo na evropskem sodišču ali pa se še dogaja in kar nekaj ljudi tam čaka na pravico. Kaj to pomeni v prihodnje, ali bomo potem s tem obremenili tista sodišča, ki so takšne odločitve sprejele ali kakšen je načrt na naprej, ker ko bo država morala te stvari poravnavati najbrž lahko govorimo o velikih sredstvih, ki jih bo treba nekje zagotoviti? Za druge pa nimam vprašanj...bi imela za notranjo ministrico, ampak, če nikogar ne bo nima smisla najbrž.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Ne vidim več želje po razpravi, zato dajem besedo gospod Škrlecu. Prosim. Državni sekretar, izvolite.

BOŠTJAN ŠKRLEC: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Naj odgovorim na vprašanja, ki ste jih zastavili tako vi kot gospa poslanka.
Če začnem s prvim vprašanjem, kako je s sredstvi sodišča v Celju glede na preiskavo najdišča oziroma kraja, ki se obravnava kot kraj kjer obstaja sum storitve kaznivega dejanja v Hudi jami. Gre za sodni postopek, gre za preiskovanje kaznivega dejanja, gre za posamezna preiskovalna dejanja v okviru tega postopka in torej gre za postopek za katerega sodišče zagotavlja sredstva kot samostojni proračunski uporabnik. Proračuni sodišč za opravljanje sodne funkcije namreč niso del proračuna Ministrstva za pravosodje. Zaradi tega Ministrstvo za pravosodje v tej zvezi nima neposrednih pristojnosti.
V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na študijski center za narodno(?) spravo.

36. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Študijski center ima svojo proračunsko postavko od prvega rebalansa naprej in ta proračunska postavka je bila sedaj v tem rebalansu dejansko znižana za 10.000 evrov. Študijski center je sprejel varčevalne ukrepe, ker je to tudi dolžan kot uporabnik in to zmanjšanje je v skladu s temi varčevalnimi ukrepi, tako da računamo, da delo študijskega centra zaradi tega ne bo nikakor trpelo ali okrnjeno.
Kar se tiče komisije za popravo krivic. Postavka komisije za popravo krivic je bila v prvem in drugem rebalansu nespremenjena, v to postavko nismo posegali in ta postavka ni spremenjena in zaradi tega ne vidim težav v tej povezavi.
Vprašanje, ki se nanaša na sodno stavbo v Ljubljani, novo sodno stavbo, ki naj bi rešila problem razdrobljenih lokacij sodišč v Ljubljani. To je resen problem s katerim se pravosodno ministrstvo intenzivno ukvarja. Zmanjšanje postavke na proračunu oziroma proračunske postavke investicij ne bo prizadelo tega projekta. To je edini prioritetni investicijski projekt in edini investicijski projekt v smislu izgradnje novih prostorov, ki ga trenutno sploh imamo, zaradi krize namreč druge gradnje novih stavb ni mogoče izvajati. Ta projekt pa gre naprej ravno zaradi tega, ker so izdatki za najemnine trenutno zelo visoke v Ljubljani in ker bo tudi s tem, ko se bodo vsi pravosodni organi oziroma vsa sodišča v Ljubljani združila pod isto streho, dejansko omogočena bistveno večja racionalizacija poslovanja. Tako, da ta projekt teče, je v nadaljevanju, trenutno je podpisana pogodba za izdelavo projektne dokumentacije, ki naj bi bila do konca leta narejena in sredstva za to postavko so zagotovljena oziroma za ta projekt so zagotovljena.
Sredstva, ki so bila namenjena za zakonodajo so resnično znižana za 150.000 evrov. V teh sredstvih smo mi želeli ob nastopu mandata z obsegom sredstev, ki jih je ta postavka vsebovala, smo želeli zagotoviti maksimalno angažiranje vseh mogočih strokovnjakov pri izdelavi in pripravi zakonskih podlag. Zaradi varčevalnih ukrepov moramo to postavko do določene mere nižati. Naj pa povem, da v prejšnjem mandatu je bila ta postavka sicer res nižja, vendar je pri izvedbi prihajalo do tega, da se je na to postavko prenašalo sredstva iz drugih postavk. Tako, da ta obseg, ki ga imamo, računamo, da bo kljub varčevalnim ukrepom uspel zadostiti tem ciljem, ki smo si jih zadali. Za ilustracijo naj povem tudi to, da kljub intenzivnemu delu in sodelovanju mnogih strokovnjakov tako iz pravosodje kot iz vrst akademske stroke, do sedaj nismo podpisovali avtorskih pogodb za sodelovanje pri pripravi zakonodaje tudi nismo izplačevali sejnin za sodelovanje na sejah delovnih teles in svetu, delovnih skupin, ki pripravljajo zakonodajo, izplačevali smo zgolj potne stroške za tiste, ki niso delavci v državnih organih.

37. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Kar se tiče zmanjševanje postavk na e-pravosodju. E-pravosodje ostaja prioriteta tega ministrstva. To je bilo povedano že udoma, namreč večkrat v preteklosti. Da prav v informatizaciji sodnih postopkov vidimo mnogo prostora za po eni strani pospešitev poslovanja, po drugi strani pa tudi za racionalizacijo poslovanja predvsem tega pisarniškega dela poslovanja, ki je seveda povezano tudi z določenimi stroški. Prenos oziroma zmanjševanje sredstev v bistvu pomeni prenos sredstev v letu 2010. To ne pomeni, da so ti projekti ustavljeni. Projekti potekajo naprej. Projektni svet je projekte odobril. Bil je namreč ustanovljen poseben projekt, ki koordinira vse projekte znotraj tega krovnega projekta e-pravosodja. Notri so predstavniki vrhovnega sodišča, predstavniki vrhovnega tožilstva, ustavnega sodišča, državnega pravobranilstva in tudi Ministrstvo za javno upravo.
Namen je, da se koordinirajo ti projekti, ker so medsebojno povezni. Namreč ni mogoče informatizirati enega segmenta brez, da bi bila pripravljena tudi podlaga za to informatizacijo pri drugih subjektih. To se pravi tu potekajo številne koordinacije med temi akterji in zaradi te koordinacije je prišlo do nekega časovnega zamika v terminskem planu. Ta zamik plačil bo omogočil, da se prestavijo te obveznosti v tej višini v naslednje leto. Torej zaradi tega projekti ne bodo stali in projekti bodo vsebinsko potekali z isto hitrostjo naprej.
Kar se tiče centra za izobraževanje v pravosodju. Žal je res, da smo morali do določene mere znižati ta sredstva, vendar je treba povedati, da smo v prvem rebalansu dvignili za 100.000 evrov ta sredstva. Sedaj jih nižamo za 50.000 evrov. To pa ni šlo na račun programov, ni šlo na račun vsebin izobraževanja in obsega izobraževanja. To smo prihranili s tem, da smo racionalizirali, če malo karikiram, ponudbo med odmori teh izobraževanj, znižali pa smo tudi honorarje, ki se izplačujejo predavateljem. Tukaj je navedba o teh honorarjih, dejansko uvedla nekoliko znižane honorarje. To ni priljubljen ukrep. Tega ne počnemo zato, ker bi si to želeli. Znanje je seveda osnovna dobrina in sodstvo je panoga, ki pravzaprav temelji na znanju. Zaradi tega računamo, da ta poseg v proračun centra za izobraževanje v pravosodju vsebinsko ne bo osiromašil teh vsebin, ki jih centri za pravosodje izvajajo. Kar pa se tiče odškodnin, ki nastanejo zaradi sodnih napak ali predolgega sojenja, ki jih prisodi mednarodno oziroma evropsko sodišče za človekove pravice. Je treba povedati, da ima državno pravobranilstvo kot samostojni proračunski uporabnik posebno postavko za te odškodnine in so sredstva zagotovljena znotraj te posebne postavke in torej ne gre za proračun Ministrstva za pravosodje. Upam, da sem podal odgovore na vprašanja. Če ne, sem na voljo še za dodatna pojasnila. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Sam sem zelo zadovoljen s tistim delom odgovora, kjer govorite o komisiji za popravo krivic in pa o inštitutu. Vem sicer, da je, da so sodišča samostojen porabnik, vem pa tudi to, da podatke lahko dobite.

38. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) Verjamem, da jih zdaj verjetno niti nimate, vseeno bom prosil za kakšen podatek kaj je s to Hudo jamo pa s Celjem. Enkrat v bodoče, v nekem doglednem času, ker bi me to res zanimalo, če je to zagotovljeno. Vem pa, da jih s seboj ne morete imeti. Sprejemam. Prav. Je še kakšna želja? Ja takoj. Samo še ministrici nisem dal besede v tem krogu. Prosim gospa Krebsova.

IRMA PAVLINIČ KREBS: Hvala lepa.
Gospod Kek name ste naslovili vprašanje kako je s sredstvi za nevladne organizacije.
Ministrstvo za javno upravo je v okviru operativnega programa za razvoj človeških virov kot posredniško telo res odgovorno za izvajanje te prednostne usmeritve spodbujanja razvoja nevladnih organizacij ter socialnega in civilnega dialoga. Ravno v teh, bom rekla časih, v katerih danes je Republika Slovenija smo ocenili, tudi po pogovoru z nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki so člani ekonomsko-socialnega sveta, da moramo pospešiti aktivnosti, ki so v domeni tega operativnega programa, tudi s finančno podporo in čim prej kakor je, objaviti razpise, ki bodo omogočala črpanje sredstev tem partnerjem.
Tako vam lahko sporočim, da je bil objavljen javni razpis za sofinanciranje projektov horizontalnih mrež nevladnih organizacij in regionalnih stičišč za leto 2009 in 2010. Ta razpis je bil že objavljen in sicer izbranih je bilo dvanajst projektov, dva projekta horizontalnih mrež pa deset projektov regionalnih nevladnih stičišči. Tukaj smo podprli zagotavljanje podpornih storitev in informacij nevladnim organizacijam, potem s sodelovanjem nevladnih organizacij v posvetovalnih procesih in možnostih, da vplivajo na javne politike in na ozaveščanje javnosti o pomeni nevladnih organizacij. Dve statistični regiji sta ostali v temu razpisu nepokriti, to je bila notranjsko kraška in koroška zaradi tega, ker želimo ta stičišča okrepiti tudi na temu področju, se ko v temu delu konec leta 2009 razpis dodatno objavil.
Potem objavili smo razpis vsebinskih mrež. Za te horizontalne mreže je ne razpolago tri milijone sto štiriintrideset evrov za vsebinske mreže nevladnih organizacije pa je na razpolago 2,4 milijona evrov in sicer je javni razpis v teku, objavljen je bil aprila 2009. Namen je, da zagotovimo nevladnim organizacijam podporno okolje iz vsebinskega področja, da se bodo lahko okrepile in prispevale k vzpostavljanju civilnega dialoga in soustvarjanje pogojev za prenos javnih nalog in javnih pooblastil na nevladne organizacije. Nevladne organizacije ves čas seveda poudarjajo, da so usposobljene in želijo opravljati javne naloge in želijo, da posamezna resorna ministrstva prenesejo posamezne javne naloge na nevladne organizacije, tako na področju zdravja, na področju pomoči na socialnem področju.

39. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) Mi ugotavljamo, da besed seveda je na temu področju zelo veliko. Nismo pa še nikoli udejanjili v takšnem obsegu kot je to v drugih evropskih državah, prenosa teh nalog. In hkrati ugotavljamo tudi na nevladne organizacije niso, ker te prakse do sedaj ni bilo usposobljene vstopati v ta proces. Zato je bistveno in temeljno, da s temi praksami, ki drugod že obstajajo nevladne organizacije usposobijo za to, da bodo lahko te naloge v kolikor bi jih država prenašala tudi opravljale. Tako da, tu je bilo na javnem razpisu v resnici štirideset vlog in proces izbire bo končan v mesecu juliju in 2,4 milijone evrov bo šlo nevladnim organizacijam za krepitev te funkcije nevladnih organizacij.
Na predlog socialnih partnerjev, članov ekonomsko socialnega sveta, to so tako predstavniki delodajalcev, predstavniki sindikatov in ostalih članov ekonomsko-socialnega sveta smo predvideno pomoč za razvoj socialnega dialoga in vključevanje v procese torej, kako jim pomagati in se usposobiti v tej smeri smo na njihov predlog, zaradi tega ker so ocenili, da krizne razmere zahtevajo druge veščine, druge pristope smo v letu 2009 po pogovoru z delodajalci, skratka s temi skupinami, ki jih je dvanajst v ekonomsko-socialnem svetu že razpisali 3,1 milijon evrov sredstev za torej pomoč članom ekonomsko-socialnega sveta za krepitev njihove institucionalni in administrativne usposobljenosti na področju socialnega dialoga. Ta sredstva bodo črpana 2009 in 2010, razpis je bil objavljen.
Na temu področju se z ambicijo krepitve teh vlog, ki jih mi kot Ministrstvo za javno upravo na temu področju imamo smo naredili vse, da smo letos opravili tisto nalogo, torej objavili vse razpise, lahko se pohvalim tudi, da smo do sedaj sredstva, ki jih imamo na razpolago za krepitev predvsem teh vlog, torej razvoj človeških virov v celoti črpamo sredstva kot izredno uspešno ministrstvo in res želimo pomagati nevladnimi organizacijam, socialnim partnerjem, da okrepijo svojo vlogo v slovenskem prostoru, tudi s pomočjo evropskih sredstev, evropskih strukturnih skladov, ki pa jih je na razpolago do leta 2013 petnajst milijonov

40. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) osemsto trinajst ampak vse razpisane imamo dejansko že zaradi razlogov, ki sem jih pojasnila, že v letu 2009 aktivirane. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Gospod Grims, izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS: Preden zaključimo razpravo bi opozoril vendarle na eno dejstvo.
Najprej bi se res iskreno zahvalil vsem predstavnikom, ki so se z vladne strani udeležili te seje, vsak za svoj področje, seveda vsi so po moji oceni zelo korektno danes in strokovno stvari zagovarjali. Tako da res iskrena hvala za posredovane podatke. Moram pa reči, da popolnoma nasprotno to velja za Ministrstvo za notranje zadeve. Kako je mogoče, da niso nikogar poslali... Jaz razumem, da ne more biti ministrica povsod ampak, da nihče ne pride tega ni mogoče razumeti drugače kot en akt arogance. In iz tega razloga ministrico javno pozivam, da naj na to vprašanje, ki sem ga dvakrat zelo natančno formalrial, ga je podprlo več kolegic in kolegov, vključno tudi z gospod Beblerjevo iz koalicije, kar štejem kot pozitivno gesto, vsekakor pa kot dokaz, da so ti podatki zelo pomembni, da vendar na to gospa ministrica javno odgovori in to naj stori prosim, še preden bo obravnaval matični odbor to problematiko kajti, kot vsi vemo, je dejansko mogoče stvari v večji meri spreminjati še do seje oziroma na seji matičnega delovnega telesa potem pa vsi vemo da je v danem primeru odbor pristojen za proračun.
Toliko samo z moje strani, ker na to vprašanje seveda iz teh razlogov ni bilo na tej seji odgovorjeno in kot rečeno pričakujemo natančen podroben, argumentiran, javni odgovor nanj. Vprašanje kot rečeno, ne bi še tretjič ponavljal razen, če gospa Potrata izrecno želi. Hvala.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Jaz mislim, gospod Grims, da bomo omogočili gospe ministrici, da bo svojo nalogo opravila tukaj pred nami in da nam bo to predstavila in to preden bomo obravnavali zadevo na Državnem zboru. Mislim, da je to povsem normalno.

MAG. MAJDA POTRATA: Repliko na gospoda Grimsa.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Gospa Potrata, replika.

MAG. MAJDA POTRATA: Je pa zvezana s tem, ker pravijo da naj kdo po nemarnem ne omenja kakšnega imena, ker me je pa gospod Grims že omenil bi pa samo na to opozorila, da pri prvi obravnavi rebalansa vsi odbori kot zainteresirana delovna telesa k obravnavi rebalansa niso bili sklicani. In Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj se recimo ob prvi obravnavi rebalansa sploh ni sestal in se izrekal o predlogu rebalansa, ker je vendarle to samo zainteresirano delovno telo. In če bi prakso svojih kolegov upoštevali potem ni nobenega razloga za to, da bi morali postopek sprejemanja ali obravnave rebalansa na matičnem delovnem telesu zaradi tega prelagati ali zaustavljati ali kako, da ne boste imeli toliko težav gospod predsednik.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala za pomoč ampak jaz res nimam nobenih težav. Odločil, se sem se, da bomo to obravnavali kot zainteresirano delovno telo in to je to. Tako da res ne potrebujem pomoči. Gospod Grims, izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS: Prvič, gospa Potrata zdaj govori o nečem povsem drugem.
Drugič, rekla je da se po nemarnem naj omenja nekega imena, zdaj, če citiramo Sveto pismo govori, da po nemarnem ne omenjaj božjega imena. Če se gospa Potrata počuti božansko to spoštujem ampak vsake oči imajo sovjega malarja.
Zdaj, tretje kar pa sem hotel odgovoriti je pa vprašanje glede sklicevanja

41. TRAK: (PK)

(nadaljevanje) sej zainteresiranih delovnih teles. Dejstvo je, da pri prvem rebalansu so se sredstva, ki jih ga pokriva visoko šolstvo celo povečala, precej in v sedanjem drugem rebalansu so se ponovno povečala na nekaterih postavkah, na nekaterih pa ostala na približno enaki ravni kot pred prvim rebalansom in menim, da bi bilo povsem nerealno, da bi zahtevali dodatna zviševanja sredstev, me pa tudi nihče od članov odbora ni kakorkoli kontaktiral, da bi predlagal oziroma izrazil interes, da bi se to obravnavalo v okviru zainteresiranega delovnega telesa. Vsi pa dobro veste, da je tako in tako matično delovno telo tisto, ki dejansko odloča in da gre tukaj zgolj za izmenjavo informacij in predstavitev stališč.

PREDSEDNIK DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Zaključujemo torej razpravo, prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje pa dajem naslednji predlog sklepa: Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje se je seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009, v delu, ki se nanaša na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za javno upravo. Prehajamo na glasovanje, glasujemo. Za je glasovalo 14 članov, proti nihče.
(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)
Odbor je sklep sprejel.
S tem končujemo to točko dnevnega reda in današnjo sejo. Hvala za udeležbo... Pozabil sem, samo to, poročevalec bom sam rezen če je kakšno nasprotno... Hvala lepa.

(Seja je bila končana 1. julija 2009 ob 11.58.)

Na seznam sej

Seje delovnih teles

Besedilo